Nov poskus izstrelitve bo v soboto

Potem ko je v ponedeljek zaradi težav z motorjem raketa SLS ostala prizemljena, jo bodo v nebo poskušali spraviti v soboto, so sporočili iz Nase. Dveurno okno za izstrelitev se bo začelo ob 20.17 po srednjeevropskem času.  

Inženirji in vodilni pri Nasi so se v torek znova dobili, da začrtajo nadaljnji plan, potem ko se je izjalovila izstrelitev 29. avgusta. Takrat namreč niso mogli ohladiti motorja RS-25 številka tri. Vsi štirje motorji morajo biti ohlajeni na okoli minus 250 stopinj Celzija, da ne doživijo šoka, ko vanje pritečeta utekočinjena vodik in kisik. Zaznali so tudi iztekanje vodika na enem izmed spojev med rezervoarji, vendar so to lahko odpravili z ročno ureditvijo stopenj pretakanja.

Kot pojasnjujejo pri Nasi, bodo v prihodnjih dneh znova preizkusili postopke natakanja goriva, sprejeli so tudi posodobljene postopke ohlajanja motorjev, kar se bo začelo okoli 30 do 45 minut prej kot v prejšnjem odštevanju do izstrelitve.

Upajo še, da ne bo ponagajalo vreme. Meteorologi pričakujejo, da bo tudi deževalo.

V četrtek se bodo ekipe znova zbrale, da preverijo vse sisteme.

Nič nenavadnega ni, da se pri testnih poletih pojavijo težave in izstrelitev prekličejo. FOTO: Joe Raedle/AFP

Kako bo potekala odprava

Odprava Artemis 1 je prvi korak, da človek znova stopi na površje Lune. Če bo šlo vse po načrtih, bo drugo leto stekla odprava Artemis 2, ko bodo na krovu že astronavti, a na Luni ne bodo še pristali, leta 2025 oziroma verjetneje šele leto kasneje pa se bo zgodilo tudi to. 

Tokratni test je še brez posadke in v kompleksni odpravi bodo preizkusili vse, kar se preizkusiti da. Plovilo Orion, ki je namenjeno posadki, bo tokrat odpotovalo precej dlje za Luno, kot so potovala dosedanja plovila za človeško posadko v programu Apollo izpred dobrih petih desetletij. Orion bo odpotoval več kot 450.000 kilometrov od Zemlje. Med ključnimi trenutki odprave bo pristajanje na vodi, ki bo predvidoma oktobra. 

Okoli sto metrov visoka raketa, tokrat v konfiguraciji blok 1, bo ob izstrelitvi proizvedla 39,1 meganjutna potiska, kar je 15 odstotkov več od Saturna V, ki so ga uporabljali v programu Apollo. Vsekakor gre za trenutno najmočnejšo raketo, v prihodnjih letih jo bodo nadgrajevali in še povečali zmogljivost prevoza tovora. Za gradnjo SLS so od leta 2011, ko so projekt preložili, porabili okoli 18 milijard evrov.

SLS sestavljajo nosilna stopnja s štirimi motorji RS-25, ki so poganjali leta 2011 upokojene raketoplane, in stranska potisnika. 90 sekund po izstrelitvi bo raketa doživela trenutek, ko bodo nanjo delovale največje aerodinamične obremenitve, nato bo odvrgla stranska potisnika, nekoliko kasneje se bo ugasnila še osrednja stopnja in se ločila od Oriona. Tega bo pognala tako imenovana kriogena potisna stopnja, dovolj močna, da bo plovilo lahko zapustilo orbito, okoli dve uri po izstrelitvi pa se bo Orion dokončno odcepil od lastnega potisnega sistema. Ta bo nato izvrgel še kupček satelitkov, med njimi BioSentinel, Near-Earth Asteroid (NEA) Scout in Lunar Flashlight, ki bodo preizkusili nekaj novih tehnologij in opravili več zanimivih znanstvenih eksperimentov.

FOTO: Joe Raedle/AFP

Orion bo do Lune potoval s pomočjo servisnega modula, ki ga je za Naso zgradila Evropska vesoljska agencija. Ta je ključen tako za pogon kot za elektriko v Orionu, v prihodnosti pa bo tudi za zrak, vodo in vse drugo, kar je potrebno za udobno bivanje astronavtov. Modul ima štiri sedem metrov dolge solarne panele, ki proizvedejo dovolj energije za oskrbo dveh trisobnih stanovanj. Na krovu bodo tokrat lutke, opremljene z različnimi senzorji, ki bodo merili, kakšne vibracije bodo utrpeli astronavti, ena izmed lutk pa bo imela na sebi oblačilo za zaščito pred sevanjem – plovilo mora namreč zdržati potovanje skozi Van Allenove sevalne pasove.

Kar nekaj dni bo Orion potreboval, da bo pripotoval do Lune, ki se ji bo približal na vsega sto kilometrov, nato pa ga bo gravitacijska sila odnesla daleč za njo, okoli 70.000 kilometrov stran. V takšni podolgovati orbiti bo ostal približno šest dni, v tem času bodo operaterji že lahko videli, ali vse ustrezno deluje. Sledila bo vrnitev, ki bo vključevala natančen prižig motorjev na servisnem modulu in pomoč same Lune, da se bo plovilo zavihtelo na pravilno pot domov.

Pot skozi atmosfero bo zelo vroča. V ozračje bo namreč plovilo vstopilo s hitrostjo 11 kilometrov na sekundo (39.600 kilometrov na uro) in segrelo se bo na okoli 2760 stopinj Celzija.