Nesporna resničnost matematike

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Samostojno delo opravljam skoraj izključno na računalniku, od poučevanja večinoma računalniških predmetov, do branja in pisanja člankov. Zdaj tudi vsa interakcija z drugimi ljudmi poteka izključno prek videokonferenc. V normalnih časih pa uporabljam še tablo in kredo, saj je komunikacija veliko lažja, če si kaj narišemo.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z dvema področjema raziskav. Prvo je algoritmična teorija grafov, katere cilj je razvoj hitrih postopkov, ki vrnejo pravilen odgovor na dani problem. Drugo področje pa je kombinatorična teorija iger, kamor sodi na primer šah in kjer lahko iščemo denimo najboljše strategije za zmago.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Sestanki in predavanja so prek videokonference. Nimamo table in risalni programi niso učinkovito nadomestilo zanjo. Zaradi vsega tega je sporazumevanje težje, prav tako je skupinsko delo manj učinkovito. Samostojno delo pa je manj učinkovito zaradi počasnega domačega tiskalnika.


 

Zakaj imate radi znanost?

Očarala sta me nesporna resnica v matematiki in pa logično razmišljanje. Ugibanju se izognemo s predpostavkami iz fizičnega sveta in na podlagi teh z uporabo implikacij pridemo do logičnega zaključka. Če predpostavke držijo in predstavljajo svet, potem je seveda naše odkritje zelo uporabno. V nasprotnem primeru ne moremo sklepati na realen svet, kljub temu pa smo vse pametnejši.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Hitrejši algoritmi pomenijo hitrejše računalniške programe. Nihče si ne želi čakati deset sekund, da se odpre brskalnik, če to lahko pospešimo na eno sekundo. Odkritja v teoriji iger pa pomagajo na primer pri boljših poslovnih odločitvah.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Na prvem tekmovanju Računanje je igra v osnovni šoli, na katerem sem zmagal, sem spoznal, da sem nadpovprečno nadarjen za matematiko. Odtlej ni bilo dvoma, da je moja prihodnost v matematiki, saj sem vsako leto tekmoval in to potrjeval. Z vpisom na doktorski študij pa sem zapečatil, da je ta prihodnost raziskovanje.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Moja ljubezen do iger presega delo in se prenaša tudi na hobije v obliki družabnih in videoiger, pri katerih mi je zelo zabavno optimizirati svojo strategijo.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dobra etika dela, rutina, dobri temelji in nič daljših odmorov od dela, ko bi se recimo posvetil čisto drugemu področju.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Šibko umetno inteligenco že poznamo recimo v obliki algortima za youtube. Predvidevam, da jo bomo razvili v vedno močnejšo, naslednji velik korak v tej smeri pa bodo verjetno samostojno vozeči se avtomobili.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Samo če govorimo o tovarni čokolade.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavil bi na elektriko iz obnovljivih energetskih virov s podporo nuklearne energije, da zadovoljimo povpraševanje med dnevnim nihanjem v vrhuncu porabe.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Johnom Conwayem, avtorjem biblije za kombinatorično teorijo iger, ki je na žalost umrl za covidom-19.
 

V filmu Čudoviti um je matematika Johna Nasha odigral Russell Crowe.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Dva filma mi takoj padeta na pamet: prvi je Čudoviti um o Johnu Nashu, ki je postavil temelje teorije iger, drugi pa Igra imitacije o Alanu Turingu, ki je postavil temelje za računalniške algoritme.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Študente vedno preseneti, da je 1 = 0,999, kjer se 9 ponavlja v neskončnost. Zanimivo pa je, da skoraj nihče ne dvomi, da je 1/3 = 0,333, kjer se 3 neskončno ponavlja. Prvo enačbo dobimo tako, da pri drugi obe strani pomnožimo s 3.