Kemija, ki rešuje vsakdanje probleme

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Raziskujem na področju kemije materialov in tako vsakodnevno uporabljam digestorij. To je večja odsesovalna komora, ki z ustvarjanjem zračne zavese prepreči stik s strupenimi ali hlap­ljivimi snovmi. V njej izvajamo večino kemijskih reakcij. Varnost in zdravje pač morata biti na prvem mestu, če želim tudi v prihodnje opravljati svoje delo.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje raziskovanje se osredotoča na reševanje problemov, ob katere pogosto trčimo v vsakdanjem življenju. Tak primer je onesnaževanje voda. V laboratoriju raziskujem nove materiale, ki bi jih lahko uporabili za odstranjevanje strupenih snovi v okolju. Osnova za takšno odstranjevanje je tvorba vezi med strupeno kemikalijo in mojim materialom. To pomeni, da moram strukturo materiala prilagoditi strupenim kemikalijam, ki jih želim odstraniti iz vode. Moje delo tako zajema sintezo primernih novih materialov, njihovo karakterizacijo in preizkus ter optimizacijo uporabnosti pri različnih pogojih. Na Univerzi v Novi Gorici pa se od jeseni posvečam razvoju materialov, ki delujejo kot senzorji, torej zaznajo prisotnost določenih snovi v vodi.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Precej, saj smo konec oktobra univerzo zaprli. Od takrat vsi delamo od doma, poučujemo in sestajamo pa se prek interneta. Doma sicer lahko pišem članke, se pripravljam na poučevanje in prebiram znanstveno literaturo, pogrešam pa eksperimentalno delo.

Zakaj imate radi znanost?

Ker znanstveno delo nikoli ni monotono, čeprav je morda kdaj frustrirajoče. Prav tako sem zaradi znanosti spoznala veliko sposobnih in motiviranih ljudi.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Lahko bi prispevalo poceni material za učinkovito odstranjevanje strupenih spojin iz odpadnih vod. Še bolj pa bi bila ponosna, če bi spodbudilo čim več mladih, da odkrijejo svoje poslanstvo in z entuziazmom pristopajo k svojemu delu in življenju na splošno.


 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Nekako sem to ugotovila maja 2020, ko so mi podelili naziv doktorice znanosti (smeh). V osnovni šoli sem želela postati novinarka (ker ljubim potovanja) ali prevajalka. V srednji šoli sem vzljubila naravoslovje in želela na študij medicine v Mariboru. A prišla je ponudba za eksotično univerzo v Abu Dabiju na Bližnjem vzhodu, ki po ameriškem sistemu študija medicine na dodiplomski ravni ne ponuja. Tako sem se odločila za kemijo in pozneje me je toliko pritegnila, da sem po diplomi nadaljevala z doktoratom.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Od vsega najljubše mi je raziskovanje sveta, obiskala sem dobrih 50 držav in na seznamu želja jih je še precej več! Obožujem sprehode v naravi, spoznavanje daljnih dežel in ljudi. Všeč mi je početi stvari, ki so mi sprva popolna neznanka in zato izziv. Trenutno se med drugim pripravljam na test iz arabščine.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost. Želja po novem znanju. Veliko trdega dela. In če povzamem besede svojega nekdanjega profesorja fizikalne organske kemije na NYU dr. Barta Kharja, ključno se je naučiti sprejemati poraze.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Prelomno odkritje bo zamenjava plastike z biorazgradljivimi materiali z enako uporabnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi. Pomembno bo tudi, da produkti razgradnje takšnih materialov ne bodo obremenjevali okolja.


 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda! Takšno vabilo bi me končno tudi spodbudilo, da se lotim kakega resnega tečaja fotografije.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Predvsem tiste bolj zelene in obnovljive tehnologije.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Marie Curie. Lani poleti sem obiskala njen muzej v Varšavi. Razstava v njem dokazuje, da Marie ni bila samo izjemna znanstvenica, ampak je tudi ustvarjala prostor za ženske v znanosti.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Všeč mi je slovenska oddaja Ugriznimo v znanost. Med knjigami bi izbrala Brysonovo Kratko zgodovino skoraj vsega in Hawkingovo Kratko zgodovino časa, med filmi pa Vojno električnih tokov, Igro imitacije in Čudoviti um.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Približno 97 odstotkov vode na Zemlji je slane, preostanek je sladka voda. Od tega sta dve tretjini v ledu in le tretjina v podtalnici in na površju Zemlje. Zavedajmo se torej privilegija, da iz slovenske pipe priteče pitna voda. Po svetu vsako leto zaradi uživanja zastrupljene vode umre kar za pol Slovenije ljudi.