Od blata do sterilne sobe

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najbolj priročen instrument je namenjen terenskemu delu – jekleno geološko kladivo, nepogrešljivo orodje vsakega paleontologa.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moj področje raziskovanja je iskanje in proučevanje fosilov ter njihovih najdišč. Poleg tega proučujem paleontološke zbirke, ki jih hranijo muzeji, druge ustanove in celo zasebniki. Fosile iščemo po kamnolomih, cestnih usekih, vkopih, na obali, v grapah in visoko v gorah, torej povsod. Paleontološko delo je zelo raznoliko, od tega, da si do kolen v blatu, do tega, da sediš za elektronskim mikroskopom v skoraj sterilni sobi. Delo paleontologa ni zgolj nabiranje in shranjevanje, je tudi tisto vmes, čiščenje in preparacija fosilov, ki včasih traja ure, tedne ali mesece.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Zaradi ogromno že zbranega paleontološkega gradiva večino dela opravljamo v laboratorijih, delovnih sobah ali celo za domačim računalnikom. Tudi brez dodatnega terenskega dela imamo gradiva še za več desetletij.

Zakaj imate radi znanost?

Zelo me pritegnejo neraziskani ostanki, naj bo to skromen ostanek zoba ali odlično ohranjen primerek amonita. V znanosti so vedno izzivi, ki jih je včasih treba reševati več let, kar ni nič v primerjavi s fosili, ki so »čakali«, da jih odkrijemo, tudi več deset ali sto milijonov let.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Proučevanje fosilov da veliko podatkov o nekdanjih okoljih, spreminjanju teh okolij, procesov in navsezadnje pestrosti skozi za nas včasih nepredstavljivo dolga geološka obdobja. Zaradi paleontologije je marsikatera naravna dobrina samoumevna, na primer nafta, katran, plin in dragocene kovine. Če ne drugega, paleontologi že več stoletij navdušujemo širšo javnost z dinozavri.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Že v osnovnošolskih klopeh se je skozi zbiranje fosilov razvila želja po raziskovanju. Z leti se je ta strast še povečevala in z ustrezno izobrazbo, tudi neformalno, in veliko terenskimi izkušnjami je to postala realnost. Pomoč, predvsem pa veliko spodbude, sem dobil tudi od dr. Vasje Mikuža, izvrstnega slovenskega paleontologa.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Če odmislim fosile, imam še nekaj podobnih hobijev, predvsem je to raziskovanje druge geološke dediščine, ki jo rad predstavljam v lokalnih zbornikih. Druga velika ljubezen je fotografiranje, predvsem na potovanjih ali daljših potepih, kamor ne grem brez opreme, nazaj pa pridem običajno s polnimi spominskimi karticami naravoslovnih fotografij. Vse skupaj lahko opravljam le s primernim vzdrževanjem kondicije, torej rednim tekom. Skratka, naravoslovec po srcu, geolog po duši in paleontolog po poklicu, ali obratno!

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Pravi znanstvenik mora biti predvsem zvedav.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ko je naš prednik prižgal prvi ogenj in prvič izdelal kameno orodje, ni bilo več poti nazaj, tako smo danes, kjer smo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Vsekakor, seveda s svojim geološkim kladivom za pasom, povečevalnim steklom in fotoaparatom za vratom. Gotovo bi odkril marsikaj zanimivega.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na naše edino in prijetno toplo sonce, tudi temelj vsega življenja na Zemlji že več milijard let.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na kavo verjetno ne, na čaj mate pa gotovo s Charlesom Darwinom. Skupaj bi obujala spomine, kako sva se sprehajala in opazovala naravo na Galapagosu, po obalah Patagonije ali Mavriciju sredi Indijskega oceana, to bi bila odlična debata.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Kot paleontolog predlagam kar prvi del Jurskega parka, čeprav je v njih kakšna paleontološka nedoslednost. Od dokumentarnih filmov pa vizualni mojstrovini Home (2009) in Samsara (2011), ki prikazujeta vso problematiko današnjega sveta. Pri spletnih straneh za raziskovanje uporabljam veliko digitalno knjižnico ResearchGate, (vsaj trenutno) brezplačno zakladnico znanja. V njej je vse, od raziskav o covidu-19 do čisto preprostih člankov o fosilih. Priporočam pa tudi spletno stran našega prirodoslovnega muzeja, tam lahko najdete marsikaj zanimivega.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Slovenija sodi med države z največ najdišči jamskih medvedov na svetu. Trenutno jih imamo dokumentiranih več kot 90, večinoma v jamah. Verjetno, vsaj po prepričanju dunajskih paleontologov, imamo tudi največje lobanje jamskih medvedov, prihajajo iz Križne jame. Te mrcine so bile velike kot krava, z več kot pol metra dolgo lobanjo in velikimi zobmi.