Nagrada za Marijo Strojnik, »čebljanje« netopirčkov in izbor astronavtov

Marija Strojnik nagrajenka združenja Sigma Xi

Slovenska znanstvenica in inženirka Marija Strojnik, zaslužna profesorica na inštitutu za optične raziskave v Leonu v Mehiki, je ena od letošnjih nagrajencev ameriškega častnega združenja Sigma Xi, ki so ga leta 1886 ustanovili na univerzi Cornell. Društvo nagrajence izbira med posamezniki, ki so veliko prispevali k znanosti. Dr. Strojnik so nagradili za njen prispevek v infrardeči astronomiji in raziskovanju eksoplanetov, za dolgoletno poučevanje ter promoviranje znanosti in za pomoč ženskam in pripadnikom manjšin, ki želijo ustvariti znanstveno kariero.



Marija Strojnik se je rodila v Ljubljani v inženirski družini, oče Aleš Strojnik, ki je družino tudi odpeljal v ZDA, je izumil prvi slovenski elektronski mikroskop. Med drugim je v bogati karieri razvila inteligentni sistem za avtonomno optično navigacijo satelitov po zvezdah, ki je danes samoumeven pri satelitih v sistemu globalnega pozicioniranja, uporabljala pa ga je tudi sonda Cassini pri raziskovanju Saturna. Zdaj razvija metodo za neposredno zaznavanje eksoplanetov z interferometrijo.​


 

Pol stoletja mednarodne noči netopirjev

Zadnji konec tedna v avgustu je v znamenju mednarodne noči netopirjev, ki jo že od leta 1997 prirejajo v več kot 30 državah po svetu, tudi pri nas. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju s partnerji na začetku septembra pripravlja več dogodkov, na katerih bo javnost lahko spoznala edine leteče sesalce, ki pa se jih žal drži slab sloves. Toda za naš ekosistem so zelo pomembni, saj nadzorujejo populacijo žuželk in oprašujejo rastline.



V Evropi živi več kot 50 vrst netopirjev in vse so zaščitene. V Sloveniji živi 32 vrst, ki so prav tako vse zaščitene z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Za nočno življenje imajo dobro razvito eholokacijo; oddajajo namreč ultrazvočne klice za navigacijo, ki se odbijajo od predmetov v prostoru, njihov odmev pa prestrežejo z uhlji in se tako lahko orientirajo tudi v popolni temi.

​Nedavno so v reviji Science popisali še eno zanimivost o netopirjih. Raziskovalci so analizirali 55.000 zvokov netopirjih mladičev, ki jih človeško uho sicer ne more slišati, zato so se zanašali na snemalne naprave, in ugotovili, da mladički čebljajo podobno kot človeški otroci, ko začnejo oblikovati govor. Odrasli samci vrste Saccopteryx bilineata, živeče v Srednji Ameriki, imajo zapleteno pesem, podobno ptičjemu petju, s katero branijo svoj teritorij in privabljajo samice. Celotno »pesem« sestavijo iz 25 značilnih zvokov, ki so kot nekakšni človeški zlogi. Mladički te zloge ponavljajo in ponavljajo, da jih bodo nekega dne znali zložiti v celoto. Ponavljanje je raziskovalce spominjalo na otroško čebljanje, ko ure in ure ponavljajo »babababa« in podobno.
 

​Počasno pregledovanje prijav

​Kdor se prijavi za službo, sploh če je ta sanjska (vsaj na prvi pogled), si želi, da bi odgovor dobil čim prej. A če je prijav več kot 23.000 in jih zaposlovalci želijo natančno pregledati, da ne bi zaradi malomarnosti izpustili kakšnega res dobrega kandidata, bo seveda šlo po polžje. Skozi toliko prijav se prebija komisija za izbor novih evropskih astronavtov, zato prosijo za potrpežljivost. Esa išče od štiri do šest kandidatov za poklicne astronavte, izbrali pa bodo tudi nekaj kandidatov, ki sicer povsem ustrezajo zahtevnim merilom, a imajo manjšo stopnjo invalidnosti.

 

»Pri Esi menimo, da mora vsaka prijava dobiti pozornost, ki si jo zasluži. Zaradi številnih prijav potrebujemo preprosto več časa, kot smo predvidevali,« je povedal vodja vesoljske medicine pri agenciji Guillaume Weerts. Kot menijo zdaj, bodo vse kandidate o (ne)izboru obvestili do konca novembra. Kakšna petina vlog je bila nepopolnih. Nekaj kandidatov so že povabili na celodnevno testiranje v enem od Esinih centrov v Evropi. Na razpis je prispelo tudi 62 prijav iz Slovenije. Javnosti bodo nove kandidate za astronavte predstavili oktobra prihodnje leto.​
 

Tečaj osnov o umetni inteligenci

Umetne inteligence se marsikdo boji, večina pa je preprosto ne razume. Slovensko digitalno inovacijsko stičišče 4PDIH, ki deluje v okviru Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je slovenski partner iniciative Elements of AI, ki želi približati ljudem področje umetne inteligence, da bi čim bolj znali izkoristiti njene prednosti. Gre za brezplačen spletni tečaj Uvod v umetno inteligenco, ki sta ga razvila podjetje Reaktor in Univerza v Helsinkih. Zdaj je na voljo tudi v slovenščini. Primeren je za vse, ki bi radi izvedeli več o umetni inteligenci, o tem, kaj je z njo mogoče storiti (in česa ne), ter o njenem vplivu na naše življenje. Zanj ni potrebno posebno znanje matematike ali programiranja, zajema pa teorijo in praktične naloge. V tečaj, ki ga najdete na naslovu www.elementsofai.si, se je vpisalo že več kot 700 tisoč ljudi po vsej Evropi.