Tanja Fajon na Dunaju: Načrti oblasti na avstrijskem Štajerskem nesprejemljivi

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je na Dunaju srečala z novo avstrijsko vodjo diplomacije Beate Meinl Reisinger, s katero sta se pogovarjali o možnostih poglabljanja že tako tesnih odnosov med sosedama, pa tudi o odprtih dvostranskih vprašanjih, vključno z uveljavljanjem pravic slovenske manjšine v Avstriji ter o sporni nameri štajerske deželne vlade, da v deželno ustavo vpiše himno, ki opeva slovensko ozemlje.

Skoraj dva meseca po prisegi nove avstrijske sredinske vlade pod vodstvom kanclerja Christiana Stockerja je slovenska zunanja ministrica na Dunaju izrazila zadovoljstvo, da je ta tudi v koalicijsko pogodbo vključila skrb za dvojezično izobraževanje. »Kvalitetno izobraževanje v manjšinskem jeziku je temeljnega pomena za ohranjanje jezika, kulture, identitete, prihodnosti manjšine. Želeli bi si, da sta dvojezična vzgoja in izobraževanje prisotna v celotnem izobraževalnem obdobju, od predšolske vzgoje do konca srednje šole,« je Tanja Fajon povedala med skupno novinarsko konferenco s kolegico Beate Meinl Reisinger.

Avstrijska gostiteljica je prav tako izrazila zadovoljstvo, da je v koalicijskem dogovoru omenjena skrb za manjšine, hkrati pa priznala, da se lahko to še nadgradi. V skladu z dosedanjo prakso je slovensko gostjo spomnila tudi na nemško govorečo skupnost v Sloveniji, ki ni uradno priznana kot manjšina. Poudarila je, da je avstrijski vladi pomembna krepitev te skupnosti. »To je obojestranska odgovornost in bogastvo, bogastvo različnih jezikov, kultur in dobre prakse sobivanja,« je povedala o narodnih skupnostih na obeh straneh meje.

Mejnik za Avstrijo in Slovence

Ministričin obisk na Dunaju je sovpadel s skorajšnjo 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je severna soseda desetletje po koncu druge svetovne vojne znova postala suverena država. ADP je predstavljala mejnik tudi za Slovence v Avstriji; njen 7. člen je namreč določil obveznosti avstrijske države do pripadnikov manjšine, toda sedem desetletij po njegovem nastanku so te delno uresničene.

Tanja Fajon je na Dunaju poudarila, da se Slovenija šteje za »nesporno naslednico« avstrijske državne pogodbe, in izrazila pričakovanje, da bo Avstrija v celoti izpolnila svoje mednarodne pravne obveznosti, ki izvirajo iz njene vsebine.

Prihajajočo okroglo obletnico ADP vodja slovenske diplomacije vidi kot priložnost, da državi skupaj okrepita zaščito slovenske manjšine in s tem tudi pripomoreta k njenemu obstoju. »Ministrici sem predlagala, da nova vlada dokonča pravosodno reformo na avstrijskem Koroškem, ki bo omogočala vsem pripadnikom slovenske manjšine dostop do uporabe slovenskega jezika pred sodišči na celotnem poselitvenem območju in vesela sem, da sva našli veliko sinergije pri teh vprašanjih.«

Med odgovarjanjem na novinarska vprašanja je slovenska ministrica izkoristila priložnost tudi za obsodbo načrtov štajerske deželne vlade pod vodstvom skrajno desnih Svobodnjakov (FPÖ) o vpisu nacionalistično obarvane himne v deželno ustavo.

»Menimo, da je v ustavo nesprejemljivo vpisati himno, ki v svojem besedilu omenja ozemlje sosednje – slovenske – države,« je poudarila Tanja Fajon, rekoč, da bi bilo takšno dejanje v Sloveniji razumljeno izredno slabo. »Interpretirano bi bilo lahko tudi kot ozemeljska težnja in imelo negativne posledice za dvostranske odnose.«