Mali krater pričakuje obisk

Velikost območja na Marsu na fotografiji Evropske vesoljske agencije, ki z barvami prikazuje različne višine oziroma topografijo, je približno 1000 kilometrov po dolžini in 500 po višini. V sredini je označen krater Jezero s premerom približno 50 kilometrov. Ta mali krožec, pravzaprav njegov vzhodni del, je cilj Nasinega roverja Perseverance. V krater, poimenovan po mestecu v Bosni in Hercegovini, se stekajo tri doline, ki so bile po predvidevanju znanstvenikov nekoč reke. Neretva in Sava naj bi pred več milijardami let napajali Jezero, Pliva pa se je iz njega iztekala proti ravnicam.



Rover Perseverance bo raziskoval predvsem nekdanjo delto Neretve. Različni orbiterji so s spektrometri v kraterju zaznali minerale vulkanskega izvora, karbonate in glinene minerale (ne pa mandarin). Znanstveniki predvidevajo, da so nekateri karbonati nastali neposredno v jezeru. Vse te usedline in nanosi so potencialno zelo zanimivi za robotski laboratorij na roverju, ki bo v njih iskal tudi sledove nekdanjega življenja oziroma fosilizirane mikroorganizme. Še podrobnejše analize materiala nameravajo znanstveniki opraviti v laboratorijih na Zemlji. Perseverance bo namreč vzorce spravljal v posebne epruvete in jih v eni od prihodnjih odprav predal plovilu, ki jih bo poneslo nazaj na Zemljo.



Višinska razlika med planoto na zahodu, ki je obarvana rdeče, in zelenimi ravnicami na vzhodu je 6800 metrov, krater Jezero je prav na meji med tema izrazitima geografskima značilnostma. Natančni topografski podatki so nujni za uspešen pristanek plovil, pridobiva pa jih orbiter Mars Express, ki že od leta 2003 raziskuje površje rdečega planeta.


 

V iskanju paleovirusov

Iz ruskega državnega laboratorija Vektor so sporočili, da bodo v ostankih nekdanjih živali, ki so jih odkrili v staljenem permafrostu, iskali zgodovinske viruse. Z identifikacijo paleovirusov bodo preučevali evolucijo teh mikrobov. Najprej so se lotili preučevanja 4500 let starega konja, ki so ga leta 2009 odkrili v Jakutiji v Sibiriji, kjer pogosto naletijo na prazgodovinske živali, med drugim tudi na mamute. Analizirali bodo tudi ostanke teh ter ostanke psov, glodavcev in jelenov.



V laboratoriju Vektor v regiji Novosibirsk, kjer so v sovjetskih časih razvijali biološka orožja, je eden od dveh laboratorijev na svetu, kjer hranijo virus črnih koz, ki smo jih s cepljenjem uspešno izkoreninili. V laboratoriju so sicer razvili tudi cepivo proti koronavirusu EpiVacCorona, ki ga bodo masovno začeli proizvajati še ta mesec.
 

Trojica vročih planetov

Satelit Tess je odkril tri planete, večje od Zemlje, ki krožijo okoli zvezde, podobne Soncu, ko je bilo še precej mlajše. Sistem TOI 451 je star le okoli 120 milijonov let in je od nas oddaljen okoli 400 svetlobnih let, leži v ozvezdju Eridan. Zvezda je skoraj tako masivna kot Sonce, a je za 12 odstotkov manjša, hladnejša in odda 35 odstotkov manj energije. Tudi najbolj oddaljen planet v sistemu je zvezdi bliže kot Merkur Soncu, kar pomeni, da so planeti zelo vroči in neprimerni za življenje. Na površju zvezdi najbližjega planeta je vsaj 1200 stopinj Celzija, na najbolj oddaljenem pa 450. Vsi planeti zvezdo obkrožijo v nekaj dneh, najbližji, ki je skoraj dvakrat večji od Zemlje, revolucijo opravi v nekaj manj kot dveh dneh. Drugi planet, trikrat večji od našega, zvezdo obkroži v devetih dneh, tretji pa v 16, od Zemlje je štirikrat večji in od štiri- do 19-krat masivnejši.



Satelit, ki eksoplanete išče s pomočjo tranzitne metode, je sistem odkril konec leta 2018, nato so z dodatnimi opazovanji z drugimi teleskopi potrdili odkritje. Planetarni sistem leži v zvezdnem toku Rib in Eridana. Tokovi nastanejo, ko gravitacija kakšne večje galaksije raztrga manjše satelitske galaksije, del zvezd nadaljuje potovanje v originalni obiti in tako nastane podolgovata oblika, ki nato sčasoma razpade. Zvezdni tok so odkrili leta 2019 s pomočjo evropskega satelita Gaia, dolg je kar 1300 svetlobnih let.

Konec leta izstrelitev novega modula

Dva dni po izstrelitvi iz Bajkonurja je ruska tovorna kapsula Progress 77 prispela do Mednarodne vesoljske postaje in se po nekaj težavah, ker ni šlo avtomatsko, danes tudi uspešno spojila s postajo. Tja je dostavila več kot tono dušika, vode in goriva. Kapsula bo na postaji ostala do konca leta. Takrat se bo odcepila skupaj s pristajališčem Pirs na ruskem delu vesoljskega laboratorija, ki so ga za pripajanje kapsul uporabljali skoraj 20 let. Kapsula in ta del postaje bosta zgorela v atmosferi. Pristajališče mora stran s postaje, ker bodo konec leta izstrelili nov modul Nauka.