Arabsko Upanje poslalo prvo fotografijo novega doma

Sonda Upanje Združenih arabskih emiratov je poslala prvo fotografijo Marsa, potem ko se je v torek uspešno utirila v orbito. Sonda, ki je prvo plovilo katerekoli arabske države, ki je pripotovalo k sosednjemu planetu, ima zelo eliptično in visoko orbito, saj se planetu trenutno približa na največ tisoč kilometrov, oddalji pa se od njega na skoraj 50.000 kilometrov, zato lahko v svoje kamere ujame celotno ploskev planeta.

Številni drugi sateliti v orbiti so precej niže in lahko zajamejo le del površja, so pa ti posnetki precej boljše resolucije. V prihodnjih tednih se bo orbita še spremenila, in sicer v elipso z apsidama 22.000 krat 43.000 kilometrov, ki jo bo sonda prepotovala v 55 urah.

Fotografijo je Upanje posnelo z instrumentom EXI z oddaljenosti 24.700 kilometrov nad površjem, in sicer v sredo, torej en dan po utirjenju. Na posnetku je severni pol viden v levem kotu, vidna je trojica vulkanov Ascraeus Mons, Pavonis Mons in Arsia Mons, sonce pa je le malo osvetlilo tudi največji vulkan v osončju Olympus Mons, ki je slabo viden na meji med nočjo in dnevom.



Arabsko Upanje bo preučevalo trenutno vreme in ugotavljalo povezave z nekdanjim podnebjem, zaznavalo bo, ko s planeta v vesolje uhajajo atomi vodika in kisika, ki so ostanki nekdanje vode. To bi lahko še bolj osvetlilo preteklost planeta, ki je bil pred milijardami let topel in vlažen, precej podoben Zemlji, zdaj pa je pust in sterilen.

Kitajska objavila posnetek

Po uspešnem utirjenju sonde Tianwen 1 (Vprašanja nebu) v orbito je posnetek objavila tudi kitajska vesoljska agencija.



V četrtek do planeta prispe tudi ameriški rover Perseverance, ki bo na planetu poskušal pristati. Američani so pri tem najuspešnejši in imajo bogate izkušnje, ki pa še niso zagotovilo za uspeh, tako da so pri Nasi oziroma pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon JPL, ki nadzoruje odpravo, zelo na trnih.


 
Na prvi pogled je Perseverance zelo podoben roverju Curiosity, ki planet raziskuje od avgusta 2012, podrobnejši pogled pa razkrije nabor inovativnih tehnologij, s katerimi bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali so se na Marsu kdaj razvili organizmi. 


 
Nasini znanstveniki so za kraj pristanka najnovejšega roverja izbrali okoli 45 kilometrov širok krater Jezero na zahodnem delu ravnice Isidis Planitia. Predvidevajo, da je bila pred tremi do štirimi milijardami let na območju kraterja delta reke, ki je nanašala minerale in glino, zato bi se tam lahko ohranile organske molekule in morebitni drugi znaki življenja.