Zgodovina vesolja zapisana v meteoritih

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Največkrat uporabljam vrstične in presevne elektronske mikroskope. Najraje uporabljam fokusirani ionski snop, ki je napredna vrsta vrstičnega elektronskega mikroskopa z dodatno ionsko kolono, ki omogoča jedkanje, nanostrukturiranje in druge preiskave vzorcev. Gre za napravo, ki je neke vrste CNC in 3D-printer hkrati – le da omogoča izdelavo stvari na mikro- in nanoskali.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se s sintezo in z raziskavami obnašanja različnih materialov, ki se uporabljajo v znanosti in v industriji. Predvsem bi radi ugotovili, kako mikrostruktura vpliva na lastnosti materiala v celoti. Trenutno se ukvarjam tudi z raziskavami meteorita Novo mesto. Radi bi ugotovili, kakšen je njegov izvor in kakšna je bila njegova geološka zgodovina vse od nastanka osončja pa do padca na območje Dolenjske, 28. februarja.
 

Zakaj imate radi znanost?

Ker znanost spreminja svet in njen napredek neposredno vpliva na to, kako živimo.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Napredne materiale za uporabo v sodobnih elektronskih napravah.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Znanost me zanima, odkar pomnim. Najprej me je začela zanimati astronomija.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zelo rad sem v hribih na različne načine: na kolesu, peš, najraje pa kot gorski tekač. Pozimi turno smučam in letos sem kljub slabi zimi zbral 57 turnih smukov. O svojih dogodivščinah pa tudi o znanosti poročam na blogu, ki ga pišem že 13 let.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dvom o pravilnosti rezultatov; najprej svojih pa tudi predhodnikov, saj znanost deluje tako, da gradi na pridobljenem znanju. Tu in tam pa se kljub recenzijam tudi v znanost prikradejo zmote. Zato je ključna lastnost dobrega znanstvenika, da jih uspešno prepozna. Menim, da bi bilo treba v prihodnjih letih več truda in denarja vlagati v ponavljanje že objavljenih rezultatov znanstvenih raziskav.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Samovozeči avtomobili v vsakdanji in splošni rabi.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Bi, če bi iznašli način, da bi lahko spal na poti tja in nazaj, saj se sicer bojim, da bi mi bilo na dveletni odpravi preveč dolgčas.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Upam da bo to fisijska jedrska energija, saj je dokazano najbolj varen, zanesljiv in ekološko sprejemljiv način pridobivanja električne energije. Žal pa je po nesreči v Fukušimi gradnja fisijskih jedrskih elektrarn astronomsko podražila in iz ekonomskega vidika postala vprašljiva. Želim si, da bi prevladal razum in da bo v prihodnjem desetletju cena elektrike iz tega tipa elektrarn spet padla. Fuzijski tip jedrskih elektrarn je po mojem mnenju iz večih razlogov še predaleč od realnosti in nanj vsaj še vsaj nekaj desetletij v komercialni rabi ne gre računati. 
 

Harrison Schmitt na Luni FOTO: Eso

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Ne pijem kave. Če bi bil za, da skupaj odtečeva maraton, pa bi povabil Harrisona Schmitta, ker je edini znanstvenik (geolog), ki je bil na Luni.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Stephena Hawkinga Vesolje v orehovi lupini, serijo HBO ​Černobil, predavanje na youtubu ​Richarda Dawkinsa The God Delusion ter spletno stran Astronomy picture of the day (Astronomska fotografija dneva).
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Na Zemljo vsako leto pade 50.000 ton meteoroidov – velika večina jih zgori v atmosferi.
---
Bojan Ambrožič je magister inženir geologije, zaposlen v Centru odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije.