
Neomejen dostop | že od 14,99€
Zanimiva nogometna zgodba prihaja iz Italije, povezana pa je s prihodom enega najboljših nogometnih velemojstrov v tamkajšnje prvenstvo serie A. To je seveda Diego Maradona, legendarni Argentinec, ki je spoznal Evropo v majici Barcelone, dokončno pa je opozoril nase ves svet v majici Napolija. Ko je bil Diego Armando Maradona leta 1984 na voljo za prestop, so mu vrata pri največjih italijanskih klubih ostala zaprta. Juventus, Sampdoria, za katero je tedaj uspešno igral Srečko Katanec, in Inter – trije velikani Serie A – so zavrnili možnost, da bi podpisali pogodbo z mladim Argentincem, ki je tedaj nosil dres Barcelone. Prav ta zavrnitev pa je tlakovala pot enemu največjih asov v zgodovini nogometa v Italijo: Maradona je namreč izbral Napoli.
Preberite feljton o Diegu Maradoni:
Zgodbo o tem, kako je svetovni fenomen končal v najbolj strastnem, toda takrat skromnem italijanskem klubu, je v zadnjih dneh razkril Pierpaolo Marino, nekdanji športni direktor Avellina – ta klub prihaja iz istoimenskega mesta v bližini Neaplja – in pozneje eden ključnih mož v italijanskem nogometu. V intervjuju za Radio Serie A je Marino spomnil, kako se je vse začelo s preprosto idejo – organizacijo prijateljske tekme med Avellinom in Barcelono, s katero je želel proslaviti obstanek kluba v serie A. Maradona je bil zvezda Barcelone, toda zaradi sporov z vodilnimi možmi kluba je zavrnil prihod na tekmo. Kar se je zdelo kot nepomembna zavrnitev, je sprožilo verižno reakcijo, ki bo za vedno ostala zapisana v zgodovino kot ena najbolj odmevnih zgodb.
Marino je sodeloval z nogometnim agentom Riccardom Fuigo, ki mu je predlagal, naj poskusi najti italijanskega kupca za Maradono. Ob misli na takšen prestop je Marino poklical klube, ki bi si ga finančno sploh lahko privoščili – Juventus, Sampdorio in Inter. »Vse sem poklical in vsi so me zavrnili,« se spominja Marino. »Fuiga je bil presenečen, skoraj šokiran. Rekel je: 'Kako je mogoče, da ponudimo Maradono in ne najdemo niti enega kluba, ki bi ga želel?'«
Takrat je bil Diego star 23 let, a je imel za sabo dve izjemni sezoni pri Barceloni. Bil je drzen, karizmatičen in nepredvidljiv. Ravno zato so se ga nekateri klubi bali – preveč neukročen, preveč tvegan. Marino pa se ni vdal. V nekem trenutku se je spomnil Napolija, kluba, ki nikoli ni sodil med največje, toda imel je nekaj, česar je drugim manjkalo – neizmerno željo po zvezdi, ki bi malo znano mesto potegnila iz sivine. Poklical je športnega direktorja Antonia Juliana, ki mu je sprva rekel »ne«. A le deset minut pozneje ga je poklical nazaj. Naslednje jutro so sedli za mizo. Vse, kar je sledilo, je zgodovina.
Ko je Maradona leta 1984 prispel v Neapelj, ga je na štadionu sprejela množica 70.000 navijačev. V Neaplju je Diego našel ne le klub, ampak tudi dom. Postal je simbol mesta, na katerega je svet pogosto gledal zviška. V sezonah, ki so sledile, je Napoli popeljal do dveh zgodovinskih naslovov italijanskega prvaka, leta 1987 in 1990, ter do slavja v pokalu Uefa leta 1989 (to tekmovanje je predhodnik današnje Uefine evropske lige). V 257 tekmah za Napoli je zabil 115 golov in primaknil še 76 podaj.
Toda Maradona je v Neaplju postal več kot nogometaš. Postal je božanstvo ulice. Bil je utelešenje upora, človek, ki je južnemu delu Italije prinesel ponos, samozavest in – končno – športno veličino. Štadion, kjer je pisal zgodovino, od 4. decembra 2020 nosi njegovo ime (dotlej štadion svetega Pavla). V tunelu, ki vodi do igrišča, stoji tudi kip Diega Maradone.
Hvala, ker berete Delo.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji