Krater pod grenlandskim ledom, škodljivci rastlin in poleti na Marsu

Krater pod Grenlandijo precej starejši

Leta 2018 so znanstveniki predstavili vznemirljivo odkritje 31 kilometrov širokega kraterja pod ledenikom Hiawatha na Grenlandiji. Še zlasti je bila novica zanimiva, ker so domnevali, da je nastal v relativno gledano bližnji preteklosti, pred približno 100.000 leti, torej v času, ko je moderni človek že poseljeval Zemljo. A vsako takšno odkritje nato preverjajo tudi drugi znanstveniki in z datiranjem majhnih mineralov, ki so se oblikovali ob trčenju nebesnega telesa s površjem, so ugotovili, da je krater precej starejši.

Pod grenlandskim ledom se je skrival ogromen krater (VIDEO)

Zdaj, kot navajajo v reviji Science, menijo, da se je trk zgodil že pred 55 milijoni let, ko so Grenlandijo preraščali gozdovi, človeka pa še ni bilo. Sprva je ekipa Kurta Kjaerja iz prirodoslovnega muzeja na Danskem menila, da njihova študija ne bo mogoča brez obsežnega vrtanja v globok led, vendar jim je nato narava vzorce prinesla po reki, ki teče izpod ledenika. V cirkonih so odkrili značilne vzorce, ki nastanejo ob posledicah trka, v mineralih so tudi sledi radioaktivnega urana in na podlagi njegovega razpada se lahko natančno določi starost. Ta ugotovitev na trhle temelje postavlja teorijo, da se je zadnja ledena doba pred okoli 12.800 leti začela zaradi padca kometa.

Krater pod ledenikom na Grenlandiji je precej starejši, kot so sprva domnevali. FOTO: Pierre Beck/ Reuters

Razkrit mehanizem škodljivcev rastlin

Raziskovalci Kemijskega inštituta so koordinirali mednarodno raz­iskovalno skupino, ki je odkrila nov edinstven mehanizem, s katerim proteini, ki jih izločajo nekateri najpomembnejši povzročitelji bolezni poljščin, poškodujejo rastlinsko celično membrano.

»Bolezni rastlin so zelo pogoste in lahko povzročijo obsežno škodo na pridelkih, zaradi česar pomenijo resno grožnjo stabilni svetovni preskrbi s hrano. Te bolezni povzročajo patogeni mikrobi, kot so bakterije, glive in oomicete (to so glivam podobni mikroorganizmi, imenovani tudi vodne plesni), ki izločajo proteine, s katerimi poškodujejo gostiteljske rastline. Razumevanje načina interakcije teh proteinov z rastlinskimi celicami je ključnega pomena za razvoj novih sredstev za zaščito rastlin pred boleznimi. Ena takšnih bolezni je na primer krompirjeva plesen, ki je povzročila hudo lakoto na Irskem v 19. stoletju in je še vedno velik globalni problem,« so opozorili na Kemijskem inštitutu.

V študiji, objavljeni v Science Advances, se je mednarodna skupina raziskovalcev osredotočila na proteine NLP (ang. Nep-1-like proteins). Te proteine, ki povzročijo odmrtje rastlinskega tkiva, izločajo nekateri najpomembnejši rastlinski patogeni, ki poleg krompirja prizadenejo še paradižnik, sojo, tobak in vinsko trto. Ugotovili so, da NLP_Pya poškoduje membrano v edinstvenem večstopenjskem procesu. Avtorji študije verjamejo, da bo poznavanje mehanizma, po katerem mikrobni patogeni delujejo, odprlo vrata novim, bolj specifičnim načinom za zaščito najpomembnejših poljščin.

Helikopter bo letel vsaj do septembra

Za mali helikopter Ingenuity je bilo sprva načrtovano, da bo na Marsu opravil le nekaj kratkih poletov, a jih je v enem letu delovanja vpisal kar 21. Prvič je poletel 19. aprila 2021. Skupno je bil do zdaj v zraku 38 minut, preletel pa je 4,64 kilometra.

Nasa je uspeh nagradila s podaljšanjem odprave do septembra. Letalnik se bo v prihajajočih mesecih še večkrat dvignil s tal in velikemu vozečemu »bratu« roverju Perseverance omogočil nov pogled na površje. Rover se bo namreč zdaj premak­nil v nekdanjo delto reke, ki se je stekala v jezero v kraterju Jezero. »Pred letom dni nismo niti vedeli, ali motorno plovilo lahko poleti na Marsu.

Helikopter Ingenuity FOTO: JPL/Nasa

»Zdaj pa je Ingenuity vključen v primarno odpravo roverja, ki mu teče drugo leto delovanja,« je komentiral znanstveni direktor Nase Thomas Zurbuchen. Helikopter bo odslej letel nad povsem drugačnim površjem, saj je delta veliko bolj razgibana; več je skal, peščenih nanosov in ostrih skalnatih robov. Vse to pomeni nevarnost za rover, ki lahko obtiči denimo v pesku, ali helikopter, ki se lahko poškoduje ob pristajanju. Je pa delta izjemno zanimiva za znanstvenike, saj obeta veliko geoloških odkritij, morda tudi tako želeno odkrit­je, da je pred milijardami let na Marsu obstajalo mikroskopsko življenje. S posnetki z višine bodo strokovnjaki določili optimalno pot za rover. V minulih tednih so posodobili programsko opremo helikopterja in odpravili omejitev višine letenja. Zdaj se bo lahko dvignil več kot 15 metrov visoko, posodobili so tudi navigacijski sistem, da se bo pri pristajanju bolje izogibal nevarnemu terenu.