Rover letos verjetno ne bo poletel

»Veliko težkih odločitev sprejemamo pri Esi, ki upoštevajo sankcije, ki so jih države članice Ese uvedle proti Rusiji,« je v izjavi zapisal direktor Evropske vesoljske agencije (Esa) Josef Aschbacher.

Kmalu po začetku vojne so tako pri Esi kot ruski vesoljski agenciji Roskozmos zatrjevali, da program izstrelitve evropsko-ruskega roverja Rosalind Franklin na Mars teče naprej. A nato so se razmere močno zaostrile, sprejete so bile sankcije. Zdaj so na spletni strani Ese zapisali, da je zaradi »sankcij in širšega konteksta izstrelitev roverja leta 2022 malo verjetna«. Pri Esi bodo analizirali možnosti in sprejeli končno odločitev v prihodnjih dneh.

Glavni cilj odprave, imenovane ExoMars, je, da bi potrdili (ali ovrgli), ali je na rdečem planetu sploh kdaj obstajalo življenje in kako je planet izgubil vodo. Rover, ki so ga poimenovali po britanski znanstvenici Rosalind Franklin, bo med drugim tudi vrtal v površje četrtega kamna od Sonca. Sposoben bo zavrtati kar dva metra globoko. Ruska stran je izdelala pristajalno platformo Kazačok, ki bo stoječa opravljala dveletno raziskovalno misijo, zagotovila bi tudi raketo, evropska pa torej napredni rover.

Odpravo bi morali izstreliti že leta 2020, ko so, denimo, proti Marsu odpotovali Nasin Perseverance, pa kitajski Zhurong, a takrat je udarila pandemija. Industrija se je zaprla, pri projektu pa je bilo še ogromno neznank. Veliko je bilo težav s padali, ki so ključna za uspešno pristajanje, zato so se vesoljski agenciji odločili, da izstrelitev preložijo. Dodatni čas so pri agencijah izkoristili za posodobitve in dodatna testiranja, saj se nobena agencija še ne more pohvaliti z uspešnim pristankom na Marsu.

Problem pri odpravah na Mars je seveda oddaljenost od našega planeta, zato morajo biti izstrelitve skrbno načrtovane za čas, ko je pot najkrajša. Tako so polet predvideli za letošnji september, pristanek pa potem čez pol leta.

A zdaj je torej udarila vojna. Kaj to pravzaprav pomeni za rover, je težko napovedati. Morda tudi to, da bo odprava, v katero je bilo vloženih več sto milijonov evrov, postala le muzejski eksponat.

»Prioritetne so odločitve, ki jih sprejemamo v skladu z evropskimi vrednotami, na katerih je vedno temeljilo naše mednarodno sodelovanje,« so poudarili pri Esi, ki ima 22 članic (Slovenija je pridružena članica).

»Ocenjujemo posledice na tekoče programe, ki smo jih oblikovali z rusko vesoljsko agencijo Roskozmos in sprejemamo odločitve na podlagi sprejetih sklepov držav članic. Odločitve koordiniramo z našimi industrijskimi in mednarodnimi partnerji, še posebej z Naso glede Mednarodne vesoljske postaje,« so dodali.

Roskozmos je že umaknil sodelovanje iz Kourouja v Francoski Gvajani, kjer je evropsko izstrelišče. Od tam so namreč v vesolje pošiljali tudi ruske sojuze. Pri Esi zdaj pregledujejo, kako lahko zagotovijo izstrelitve satelitov s prihajajočima raketama vega C in ariane 6. Obe raketi bosta predvidoma krstne polete doživeli letos.