Zahtevno pobiranje vzorca, zaplet pri Virginu in stara ISS

Naredi več fotografij

Potem ko je pred nekaj tedni prva cevka za pobiranje vzorcev ostala prazna, je roverju Perseverance tokrat uspelo. Vsaj tako kažejo nekatere fotografije. Nekatere druge z drugačne perspektive namreč ne potrjujejo, da je cevka polna prsti, zato bo moral rover posneti še dodatne, da bodo lahko brez kančka dvoma proslavili uspeh. Prvi podatki, ki so jih v Nasinem centru JPL prejeli 1. septembra, so pokazali, da je bila naloga vzorčenja tal uspešno sklenjena, potem pa so prispele dodatne fotografije kamere na robotski roki, ki so bile slabše osvetljene. Ekipa je roverju nemudoma poslala ukaz, naj naredi dodatne posnetke, šele potem naj nadaljuje postopek zapiranja cevke.

Ni vzorca. FOTO: Nasa/JPL-Caltech

Za ta dodatni korak v postopku so se odločili po slabi izkušnji 5. avgusta, ko je cevka ostala prazna. Takrat je bila prst presipka za vzorčenje. Nasin rover uporablja vrtalnik in paličico za vzorčenje na koncu dvometrske robotske roke, da vzame kot svinčnik debel vzorec, ki ga nato vstavi v cevko. To nekajkrat tudi potrese, da se znebi morebitnih delcev na ustju, takrat lahko vzorec zdrsi nižje in je zato na fotografijah slabše viden. Kot je razvidno iz posnetkov, je rover tokrat zavrtal v eno od izbranih skal v kraterju Jezero, kjer je pristal februarja letos. Dodatne fotografije pri JPL pričakujejo jutri.





Novogoriška univerza sodeluje pri Esinem projektu

Ta mesec bodo raziskovalci Univerze v Novi Gorici in podjetja Haze Instruments ter naš ekstremni pilot Matevž Lenarčič na Zelenortskih otokih sodelovali pri projektu JATAC (Joint Aeolus Tropical Atlantic Campaign), ki poteka v organizaciji evropske vesoljske agencije. Z meritvami v zraku in na tleh bodo proučevali natančnost satelitskih meritev, podnebne spremembe in uporabo vseh teh meritev v modelih Zemljinega ozračja. Raziskave v slovenskem delu projekta vodi prof. dr. Griša Močnik, vodja centra za raziskave atmosfere na novogoriški univerzi.



Z Lenarčičem bosta nad vzhodnim Atlantikom tri do štiri ure letela v času preletov satelitov, in sicer na različnih višinah v radiju od 500 do 600 kilometrov okoli otoka Sao Vicente. Poleg meritev z letali bodo merili tudi s tal z lidarji. Vse te meritve bodo uporabili za kalibracijo lidarja na satelitu Aeolus, s katerim Esa meri hitrosti vetra po celotnem površju Zemlje in na različnih višinah. Projekt je namenjen proučevanju atmosferskih razmer in merjenju lastnosti aerosolov pri prenosu saharskega peska, črnega ogljika in drugih delcev čez Atlantik in vpliva na svetovno podnebje. Rezultati meritev bodo objavljeni v znanstveni literaturi in bodo uporabni za validacijo meteoroloških in podnebnih modelov.

Zaplet pri vesoljskem poletu

Ameriška zvezna uprava za letalstvo je prizemljila raketna letala podjetja Virgin Galactic, da bodo preverili navedbe, objavljene v reviji New Yorker, da polet 11. julija ni tekel po pravilih, navaja BBC. Takrat se je v vesolje, no, do višine 86 kilometrov, poleg dveh pilotov in še treh sodelavcev dvignil ustanovitelj podjetja, Britanec Richard Branson. V članku razkrivajo, da je polet delno potekal zunaj začrtanega koridorja v zračnem prostoru. Pilota sta po navedbah New Yorkerja dobila opozorilo, da letita zunaj koridorja, ko sta se dvigala proti vesolju. Napaka bi lahko pomenila, da letalo ne bi moglo pristati na pristajalni stezi. Po takem opozorilu naj bi praviloma opustili načrtovani polet in se vrnili na trdna tla, v tem primeru pa se je polet nadaljeval, so zapisali v ameriški reviji.



V podjetju so navedbe zavrnili, po poročanju BBC so pojasnili, da sta pilota naletela na nepričakovan sunek vetra visoko v zraku in da sta sprejela potrebne postopke za varen polet. Priznali so, da so leteli nekoliko zunaj začrtane trajektorije, a da je bilo vseskozi nadzorovano in jasno, da bo polet potekal uspešno do vesolja in nato nazaj na Zemljo. Dodali so še, da nihče ni bil v nevarnosti, ne potniki ne javnost, ki je s tal spremljala polet. Vse to bo zdaj preveril ameriški regulatorni organ, ki je tudi ustavil vse nadaljnje polete. Naslednji je bil namreč predviden konec septembra oziroma v začetku oktobra, ko naj bi v raziskovalne namene poleteli člani italijanskih zračnih sil.

Starajoča se vesoljska ladja

Mednarodna vesoljska postaja je vsekakor čudo tehnike, a to je ne ščiti pred zobom časa. Prvi modul, ruska Zarja, je v vesolju že od leta 1998. Rusi so te dni opozorili, da bi postaja lahko doživela »nepopravljivo« napako zaradi stare opreme. Vladimir Solovjov iz vesoljskega podjetja Energija, kjer so bili odgovorni za gradnjo marsikaterega kosa postaje, je za ruske medije poudaril, da je najmanj 80 odstotkov sistemov v ruskem segmentu ISS že preseglo predvideno življenjsko dobo.



Večina delov je imela življenjsko dobo 15 let. Vsekakor pri drugih vesoljskih plovilih vidimo, kako vzdržljiva so lahko kljub ostrim razmeram v vesolju, vendar okvare ne pomenijo nobene nevarnosti za ljudi. V zadnjih letih smo večkrat poročali o manjših razpokah, ki bi lahko postale resnejša težava, je opozoril Solovjov, tudi nekdanji kozmonavt. Povedal je, da so na modulu Zarja, ki ga večinoma uporabljajo za tovor, opazili razpoke. Pri ruski vesoljski agenciji so že večkrat omenili leto 2025, ko naj bi se dokončno umaknili iz požrešnega mednarodnega programa in se posvetili drugim projektom – kot je znano, si želijo samostojno vesoljsko postajo, s Kitajsko nameravajo graditi lunarno postajo, načrtujejo tudi odprave na Venero in druge sosednje planete.

Prvi mož Roskozmosa Dimitrij Rogozin je sicer pred dnevi za CNN izjavil, da se ruska stran ne bo predčasno umaknila iz projekta, ampak bo z vsemi drugimi partnerji vztrajala do dokončne upokojitve postaje. »To je družina, kjer ločitev ni mogoča,« je dejal. V pogovoru je še priznal, da so imeli težavo z modulom Nauka, na katerem so se ob julijski pripojitvi nepričakovano prižgali motorji. Zatrdil je, da je šlo za človeško napako. Poudaril je še, da si želijo ostati partnerji z ZDA, čeprav bodo po drugi strani sodelovali tudi s Kitajsko. Ne gre za varanje, pri Roskozmosu si preprosto želijo dodatnih partnerjev, je dejal. Prva moža obeh agencij, Rogozin in Nasin administrator Bill Nelson, naj bi se še letos srečala v živo, verjetno v Rusiji, Rogozin namreč nima dovoljenja za vstop v ZDA zaradi sankcij po ruski priključitvi Krima.