Kitajski rover, ki se morda ne bo prebudil

Zaradi kamer na robotski glavi, ki so videti kot oči, smo ljudje vozila, ki so ali še raziskujejo na površju Marsa, poosebili in jih vzeli za svoja. Marsikoga je v hipu osvojila fotografija kitajskega vozilca Zhurong, ki je del širše marsovske odprave Tianwen 1.

Kitajski je že v prvem poskusu uspel veliki met, saj je v isti odpravi v orbito utirila satelit in na površje poslala pristajalnik, opremljen še z roverjem. Kitajska, ki je pred tem vozeča plovila spravila že na površje Lune, je tako postala šele tretja država z mehkim pristankom na Marsu in druga, ki je s pristajalnikom na površju tudi vzpostavila stik.

Matično plovilo je na ravnici Utopia Planitia pristalo 14. maja 2021, 22. maja pa se je nato iz njegovega »trebuha« prikazal še Zhurong. Rover so poimenovali po kitajskem mitološkem bogu ognja in svetlobe, Mars na Kitajskem imenujejo ognjeni planet, medtem ko zahodnjaško ime za rdeči planet izvira iz grške mitologije, v kateri je Mars bog vojne. Slabi dve leti kasneje je umestno vprašanje, ali rover še deluje, toda kitajska vesoljska agencija (CNSA) je, kot smo vajeni, skopa s pojasnili.

Po podatkih CNSA je rover od pristanka maja 2021 v letu dni prevozil 1921 metrov. FOTO: CNSA/Reuters

Rover s predvideno življenjsko dobo 90 marsovskih dni (92 zemeljskih) je brezhibno deloval vse do maja lani. V enem letu je po podatkih CNSA prepotoval skoraj dva kilometra od kraja pristanka in za tri mesece presegel načrtovano dobo delovanja. Rover je na površju kopal za zanimivimi kamni, raziskoval peščene sipine in tudi odkril dokaze o nekdanjem poplavljanju območja.

Nato so ga ugasnili, saj se je na Marsu začela ostra zima, ko temperatura pade globoko pod ničlo, čez dan na minus 20, ponoči na minus 100 stopinj Celzija, na površju pa se razdivjajo peščena neurja, ki zastirajo sonce, tako zelo potrebno za polnjenje baterij prek solarnih panelov. Na začetku letošnjega leta je kitajski časnik South China Morning Post, ki izhaja v Hongkongu v angleškem jeziku, poročal, da se decembra rover ni zagnal in da še ni poklical domov, poleg tega naj bi tehnične težave imel tudi orbiter Tianwen 1. Časnik je še poročal, da naj bi ravno neurja povzročila slabše pretvarjanje energije.

Za roverje na sončno energijo je pesek glavni vzrok »smrti«. Nasin Opportunity, ki je na Marsu deloval od leta 2003 do 2018, ni preživel peščenega viharja, ki je zajel celotno oblo, pri čemer je bilo sonce zastrto toliko časa, da so baterije omagale. Nedavno je ugasnil tudi pristajalnik Insight, potem ko se je na panelih nabrala debela plast peska. Sem ter tja vrtinci vetra, ki zapleše po površju, robotom malo pomagajo in jih očistijo, kar se je zgodilo pri Opportunityju, vendar je to odvisno od sreče, na katero se inženirji ne morejo zanašati.

Avtonomno vozilo, ki je po Marsu prevozilo maratonsko razdaljo

Zavedajoč se te težave so kitajski inženirji Zhurongove panele premazali z zaščitnim materialom, ki odbija prah, hkrati pa se jih da nagibati, tako da se pesek sploh ne nabira oziroma se ga vozilce lahko otrese. Ko se temperatura spusti globoko pod ledišče, roboti porabijo veliko več energije, da baterije ostanejo ogrete, zato inženirska ekipa ugasne vse znanstvene instrumente in počaka, da se površje znova ogreje. Podobno pri CNSA upravljajo rover Yutu 2, ki je že od januarja 2019 na nam nevidni strani Lune. Yutu ali v prevodu Žadasti zajec je najdlje delujoči rover na Luni, za ogrevanje uporablja radioizotopični grelec, za elektriko pa solarne panele, zato ga ugašajo vsako lunarno noč, ki traja 14 dni.

S kitajske vesoljske agencije so, kot navajajo spletni strani revije Nature, septembra sporočili, da se bo Zhurong predvidoma zbudil decembra, ko bo zime konec in se bo temperatura delov roverja dvignila nad minus 15 stopinj Celzija. Kot dodajajo v članku, so ta modelska predvidevanja pogosto napačna, saj ne vemo, kako se bo spreminjalo vreme na sosednjem planetu, zato ni nujno, da je z roverjem kaj narobe. Pri CNSA za zdaj tega ne komentirajo. Na Marsu trenutno delujeta še ameriška roverja Curiosity, ki je na površju pristal že avgusta 2012, in Perseverance, ki je pristal februarja 2021. Obe vozili delujeta na jedrsko energijo.