Tudi kitajska sonda uspešno v orbiti sosednjega planeta

Potem ko je včeraj arabski odpravi Upanje (Al Amal) uspel manever utirjenja v orbito Marsa, je danes to uspelo tudi kitajski sondi Tianwen-1 ali Vprašanja nebu, ki so jo izstrelili lani julija. Kitajska vesoljska agencija ni pripravila prenosa dogajanja in tudi informacije so skope, a potrdili so, da je sonda uspešno opravila manever utirjenja. Maja pa bo sonda proti površju poslala pristajalnik in okoli 240-kilogramski rover.

Postopek je bil avtonomen, saj signal z Zemlje do Marsa potuje okoli 11 minut. Plovilo je moralo močno zmanjšati hitrost, da ga je ujela gravitacija. Ob nepravilni hitrosti lahko plovilo odbrzi mimo ali pa strmoglavi na površje. Po podatkih tujih medijev je nekaj pred 13. uro po srednjeevropskem času sonda vstopila v eliptično orbito z apsidama 400 krat 180.000 kilometrov, ki jo bo sonda prepotovala v desetih dneh. 

Pri kitajski vesoljski agenciji so o odpravah vedno skrivnostni, saj je to še vedno del vojske, hkrati pa se vedno znova bojijo neuspeha in utriti pettonsko sondo v orbito Marsa ni mačji kašelj. Še težje pa je seveda pristati, zato ni znan točen datum poskusa. Pristajalnik in rover bosta predvidoma poskušala pristati v največjem kraterju na Marsu, Utopia Planitia, raziskovala pa bosta značilnosti prsti, iskala sledi vode in proučevala atmosfero.

Rover naj bi deloval vsaj tri mesece, orbiter pa najmanj dve zemeljski leti. Drugi je opremljen z več kamerami, spektrometrom in magnetometrom, uporaben bo tudi kot relejni komunikacijski satelit.



Kitajska je postala šesta država na svetu, ki se je utirila v orbito rdečega planeta, potem ko je to uspelo ameriški, sovjetski, evropski in indijski vesoljski agenciji ter nazadnje – včeraj Združenim arabskim emiratom.

S pristankom bi se uvrstila med elito, takšen podvig je doslej uspel le ZDA in Sovjetski zvezi (njihove sonde so sicer prenehale delovati že po nekaj minutah), evropska odprava pa je strmoglavila.

Kitajska je doslej enkrat že poskusila doseči Mars; leta 2011 so se z orbiterjem pridružili ruski odpravi, namenjeni na luno Fobos, s katere naj bi pobrala nekaj vzorcev, a je neslavno propadla. Raketa namreč ni delovala pravilno in se je ujela v nizkozemeljsko orbito ter nato nenadzorovano padla v atmosfero nad Tihim oceanom.