Dve odpravi prihajata na tir okoli Marsa

Ta mesec so oči uprte v Mars, saj bodo do sosednjega planeta v prihodnjih dneh priletele tri odprave, ki so z Zemlje odpotovale lani poleti. Že v torek se bo prva v orbito skušala utiriti sonda Združenih arabskih emiratov, naslednji dan pa še kitajska odprava, ki bo čez nekaj mesecev iz matičnega plovila proti površju poslala pristajalnik in rover. Dober teden kasneje bo na rdečem planetu skušal pristati vozeči laboratorij Nasin rover Perseverance.

Bogata arabska država namerava z zgodovinskim dogodkom proslaviti 50. obletnico svoje ustanovitve. Če bo šlo 9. februarja ob 16.42 po srednjeevropskem času vse po načrtih, bodo ZAE postali šele peta država na svetu, ki se bo utirila v orbito rdečega planeta, potem ko je to uspelo ameriški, sovjetski, evropski in indijski vesoljski agenciji.


 

Emirati od nafte do vesolja

Kot manjši avtomobil veliko sondo Upanje (arabsko Al Amal) so na 493 milijonov kilometrov dolgo pot izstrelili 20. julija 2020 z japonsko raketo, zdaj pa je pred njo najzahtevnejši del odprave. Če hitrost in smer približevanja ne bosta povsem natančni, bo strmoglavila ali pa zgrešila planet in odpotovala daleč stran. »Sonda ima okoli 50 odstotkov možnosti za uspešno utirjenje, ampak do zdaj smo dosegli že 90 odstotkov začrtanih ciljev v tem zgodovinskem projektu,« je komentiral premier šejk Mohamed Al Maktum in dodal, da odprava nosi posebno sporočilo upanja in ponosa za arabsko mladino, ki jo skušajo navdušiti nad znanostjo.



»Pripravljeni smo, kolikor se pač da. Zdaj samo še odštevamo do zadnjih dni,« je dejala Sarah Al Amiri, vodja vesoljske odprave in ministrica za napredno znanost. »Verjetno smo vsi vpleteni na čustvenem vrtiljaku. Za vsakim trenutkom veselja je nekaj trenutkov skrbi in čakanja na naslednji uspeh,« je dodala.



Arabska sonda bo v orbiti delovala predvidoma vsaj eno marsovsko leto oziroma 687 zemeljskih dni in zbirala podatke o tanki atmosferi in vremenskem dogajanju na površju, ki ga bo opazovala z večje oddaljenosti kot druge sonde, saj ima načrtovano orbito z apsidama 20.000 in 43.000 kilometrov. S podatki bodo znanstveniki skušali dognati, kako je današnje vreme povezano z nekdanjim podnebjem, kateri mehanizmi so povzročili, da je planet izgubil večino atmosfere, kako se ta odziva na sončni veter in kako se spreminja čez dan in skozi leto ter kako uhajata kisik in vodik. Znanstveniki menijo, da bi lahko raziskovanje povezav med trenutnim in nekdanjim podnebjem na Marsu pojasnilo tudi dogajanje na Zemlji in dalo odgovor na vprašanje, ali je bilo na Marsu kdaj življenje. Zbrani podatki bodo po napovedih arabske vesoljske agencije prosto dostopni znanstvenikom po vsem svetu.

Masa plovila z gorivom je dobra tona in pol, ko se bo utirilo v orbito, bodo za pridobivanje energije skrbeli solarni paneli. Opremljeno je s tremi znanstvenimi instrumenti: kamero za vidno in ultravijolično svetlobo, s katero bodo proučevali prašnost atmosfere in ozon, ultravijoličnim spektrometrom za ugotavljanje vsebnosti vodika in kisika in infrardečim spektrometrom, ki so ga izdelali v sodelovanju z arizonsko univerzo.

Ideja o odpravi se je rodila konec leta 2013, pol leta kasneje so jo uradno napovedali in ustanovili vesoljsko agencijo. Država se skuša otresti odvisnosti od nafte in se preusmerja tudi v visokotehnološke dejavnosti. Za leto 2024 so že napovedali izstrelitev prvega lunarnega roverja Rašid.

Dan nervoze tudi za Kitajsko

Dogajanje okoli odprave Upanje se še ne bo poleglo, ko bomo že spremljali utirjenje kitajske odprave Tianwen-1 (Vprašanja nebu). Kitajska vesoljska agencija je o pettonski sondi, ki jo poleg orbiterja sestavljata še pristajalnik in okoli 240 kilogramov težak rover, bolj skrivnostna. Ta naj bi v največjem kraterju na Marsu, Utopia Planitia, skušala pristati aprila ali maja, raziskovala pa bosta značilnosti prsti, iskala sledi vode in proučevala atmosfero.

Rover naj bi deloval vsaj tri mesece, orbiter pa najmanj dve zemeljski leti. Drugi je opremljen z več kamerami, spektrometrom in magnetometrom, uporaben bo tudi kot relejni komunikacijski satelit. Država z velikopoteznimi vesoljskimi načrti bi se s pristankom uvrstila med elito, takšen podvig je doslej uspel le ZDA in Sovjetski zvezi (njihove sonde so sicer prenehale delovati že po nekaj minutah), odprava združene Evrope pa je strmoglavila.



Kot zadnji bo do Marsa pripotoval ameriški rover Perseverance, ki bo sedem minut pristajalne groze prestajal 18. februarja. »Naj bo popolnoma jasno: pristati na Marsu je težko,« je poudaril John McNamee, vodja projekta pri Nasinem laboratoriju za jedrski pogon, a več o tej odpravi v prihodnji številki Znanosti.





Vsekakor je zgodovinsko, da bodo v nekaj dneh do sosednjega planeta prispele kar tri odprave treh različnih držav. Nekoč je bilo vesolje rezervirano za ZDA in Sovjetsko zvezo, zdaj pa je postajo dosegljivo vsem.