Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Kitajski rentgenski satelit z »jastogovimi očmi«

V rubriki Kje so naše ladje tokrat o kitajskem satelitu za opazovanje črnih lukenj.
Satelit Einstein FOTO: Kitajska akademija za znanost
Satelit Einstein FOTO: Kitajska akademija za znanost
11. 1. 2024 | 06:00
11. 1. 2024 | 08:45
2:51

Kitajska je v torek v tirnico poslala satelit Einstein, ki bo z inovativno obliko optike, ki posnema jastogove oči, v rentgenski svetlobi opazoval silovite dogodke v vesolju, od plimskih raztrganj zvezd, kar jih doleti, če zaidejo preblizu črnih lukenj, do supernov in drugih visokoenergijskih dogodkov. S satelitom bodo skušali zbrati nove podatke, kako zvezdna snov pade v črne luknje in kako kompleksni so izbruhi, ko nabito snov črna luknja nato požene v okolico.

Z optiko »jastogovih oči«, te so specializirane za vid v temnih predelih morij, lahko teleskop pogleda globlje in bolj širokokotno. Satelit je opremljen z dvema teleskopoma, rentgenskim teleskopom s širokim poljem (WXT) in sledilnim teleskopom (FXT). WXT posnema jastogove oči, sestavljen je iz več sto tisoč vlaken, ki usmerjajo svetlobo v detektorje. Za novimi viri, ki jih bo zaznal WXT, se bo nato nemudoma ozrl še FXT, ki ima ožji kot opazovanja, vendar je bolj občutljiv in bo zajel več podrobnosti, so opisali na spletni strani Evropske vesoljske agencije (Esa), ki sodeluje pri odpravi. Pri Esi so kalibrirali in testirali detektorje in druge optične elemente teleskopa. Esine postaje bodo vključene v prenose podatkov, sicer pa se bo satelit zanašal na kitajsko mrežo Beidou, prek katere bodo opozarjali na kratkotrajne visokoenergijske dogodke. V zameno bo Esa dobila dostop do desetine podatkov, ki jih bo zbral satelit Einstein.

Satelit so izstrelili z raketo Dolgi pohod 2C. FOTO: Stringer/Reuters

 
Satelit so izstrelili z raketo Dolgi pohod 2C. FOTO: Stringer/Reuters  

»Veselim se odkritij novega satelita. Zaradi zelo širokokotnega pogleda bomo lahko opazili vire rentgenske svetlobe in jih povezali z viri gravitacijskih valov, ki jih zaznavamo na Zemlji,« je dejal Erik Kuulkers, projektni znanstvenik pri Esi. Satelit lahko celotno nebo prečeše v petih urah, kar pomeni, da lahko ujame številne tranzientne dogodke. »Ti so nenapovedljivi, hkrati pa nosijo informacije o najbolj skrivnostnih pojavih v vesolju,« je še dejal Kuulkers.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine