Vzdržljivi teleskop v ultravijoličnem spektru

Mednarodni ultravijolični raziskovalec (IUE) je bil plod sodelovanja med ameriško, evropsko in britansko vesoljsko agencijo. Nasa je prispevala sredstva za izstrelitev, programsko opremo in pomoč pri izdelavi, Esa je dodala solarne panele in dodatno postajo za nadzor nad satelitom v Madridu, Velika Britanija pa je izdelala znanstvene instrumente (teleskop je bil opremljen s 45-centimetrskim zrcalom in štirimi kamerami). Šlo je za satelit za ultravijolično spektroskopijo, z njim so opazovali Halleyjev komet, planete v našem osončju, druge zvezde, jedra galaksij in supermasivne črne luknje, so zapisali na spletni strani Nase. IUE je kot edini satelit zbral ultravijolične podatke o supernovi 1987a v Velikem Magellanovem oblaku. To je zadnja supernova, vidna s prostim očesom. Leta 1994 je tudi ta satelit pozorno opazoval Jupiter, ko je vanj trčil Shoemaker-Levyjev komet. 

Pričakovali so, da bo satelit, ki so ga izstrelili januarja 1978, deloval tri leta, vendar se je tudi to plovilo izkazalo z vzdržljivostjo, saj je delovalo skoraj 19 let. Kot so zapisali na spletni strani Ese, je IUE pridobil izjemne podatke v omenjenem spektru, kar je na novo definiralo nekatere lastnosti nebesnih teles. Ameriški astrofizik Freeman Dyson ga je, kot piše na spletni strani Ese, slikovito primerjal z bolj znanim Hubblom, ki je bil ob začetku delovanja IUE še v izdelavi. »Na nebu je majhen, pol metra velik teleskop, ki ga javnost ne pozna, vendar kopiči rezultate, medtem ko je njegov veliki brat, teleskop Hubble, šele v porodnih krčih.«

IUE se je v skoraj dveh desetletjih v orbiti seveda tudi kvaril – odpovedali so mu žiroskopi, nato se je orientiral po soncu, a je vseskozi opravljal svoje znanstveno poslanstvo. Teleskop je bil izredno okreten, v manj kot uri so ga že lahko preusmerili v opazovanje nove tarče. Nameščen je bil v geosinhroni obriti nad Atlantikom. Februarja 1996 so se partnerske države odločile, da se bodo septembra istega leta poslovile od delovnega konja. Takrat so namenoma izlili preostanek goriva in pustili, da so se baterije izčrpale. Še danes so podatki tega teleskopa dragocen vir o nebesnih telesih.