Zasebni lunarni pristajalnik bo poletel z novo raketo

Predvidoma v ponedeljek, 8. januarja, bo s Floride krstno poletela nova raketa ameriškega vesoljskega podjetja United Launch Alliance (Ula). Tovor na odpravi Cert-1 (Certificiranje 1) je zasebni lunarni pristajalnik Peregrine, ki ga je podjetje Astrobotic sestavilo s finančno pomočjo Nase. Bo Peregrine prvi »zasebnik«, ki bo osvojil površje Lune?

Raketo vulcan centaur, ki bo nadomestila raketi atlas V in delta IV heavy, Ula razvija od leta 2014, pri podjetju so upali, da jim jo bo uspelo sestaviti do leta 2019, vendar se je zapletalo in datum krstne izstrelitve se je pomikal in pomikal. Vedno samozavestni šef Spacexa Elon Musk je februarja 2018 na twitterju komentiral, da bo pojedel svojo kapo z gorčico ob strani, če bo vulcan centaur poletel pred letom 2023. Muskova kapa je ostala cela, pri Uli so lani sprva upali na marčno izstrelitev, v začetku decembra so še držali pesti, da bo raketa poletela za božične praznike, a mokra vaja ni šla po načrtih in izstrelitev se je premaknila na januar. Ula je lani izstrelila tri rakete – junija delto IV heavy, septembra in oktobra pa še dva atlasa, medtem pa je njihov največji konkurent SpaceX vpisal kar 98 izstrelitev svojih raket.

Raketa vulcan na izstrelišču na Cape Canaveralu FOTO: United Launch Alliance  

Nova pridobitev za Ulo naj bi zadostila potrebam ameriškega obrambnega sektorja, zakupila so jo tudi nekatera zasebna podjetja, med drugim naj bi z njo izstrelili več satelitov Amazonove mreže Kuiper Systems.

Vulcan je pravzaprav prva raketa za Ulo, potem ko so leta 2006 ustanovili podjetje z združitvijo Lockheed Martina in Boeinga. V osnovi gre za nadgradnjo tehnologij, ki ju uporabljata atlas in delta. Kot pogonsko gorivo nosilna raketa uporablja kombinacijo tekočega metana in tekočega kisika, zgornja stopnja uporablja kombinacijo vodika in kisika, sicer pa je 62 metrov visoka raketa (za primerjavo, falcon 9 meri 70 metrov) v nizkozemeljsko tirnico sposobna dvigniti tovor z maso 27,2 tone, v geostacionarno pa 6,5 tone. Za primerjavo, falcon 9 lahko v NZO prepelje 23 ton, v GSO pa 8,3 tone. Vulcan v nasprotju s falconom ni raketa za večkratno uporabo.

Bo Peregrine prvi?

Osnovni cilj odprave Cert-1 je, da raketa potisne pristajalnik Peregrine v visokoeliptično orbito, da bo odletel proti Luni. Na krovu rakete je tudi spominska kapsula Enterprise (imenovana po vesoljskih ladjah v Zvezdnih stezah), ki jo bo raketa potisnila v tirnico okoli sonca. V kapsuli je 265 tubic s pepelom in DNK številnih znanih oseb, med drugim ustvarjalca Zvezdnih stez Geneja Roddenberryja (njegov pepel je že večkrat poletel v vesolje) in njegove žene Mabel Barrett Roddenberry pa igralcev v seriji Nichelle Nichols in Jamesa Doohana.

Peregrine (v prevodu sokol selec) – če bo uspešno pristal na površju Lune – ne bo le prvo zasebno plovilo, ki mu bo to uspelo, ampak tudi prvo ameriško plovilo na Luni po decembru 1972, ko je tam pristal in nato vzletel Apollo 17.

Pristajalnik Peregrine bo prvo ameriško plovilo, ki bo po več kot 50 letih poskušalo pristati na Luni. VIR: Astrobotic  

Pristajalnik so pri podjetju Astrobotic izdelali s pomočjo financiranja Nase v okviru programa Komercialne lunarne storitve. Leta 2018 je Nasa izbrala osem podjetij za sofinanciranje lunarnih plovil. Pristanek se pričakuje 23. februarja, in sicer na območju Sinus Viscositatis ali v prevodu Zaliv lepljivosti, ki na severovzhodu meji na Oceanus Procellarum (Ocean neviht). Območje zaznamuje tok strjene lave, ki ima granitno sestavo. Pristajanje Peregrina bodo prenašali v živo, nato naj bi deloval en lunarni dan. Znanstveni cilji odprave so raziskovati tanko eksosfero, magnetno polje, sevanje in kemično sestavo regolita na območju pristanka. Testirali bodo tudi napredne solarne panele, s katerimi je opremljeno plovilo.

»Zelo je vznemirljivo. O tej odpravi se v podjetju pogovarjamo 16 let. To je naša prva odprava na Luno in zdaj zdaj se bo začela,« je za Spaceflight Now zadovoljno razlagal Dan Hendrickson, podpredsednik poslovnega razvoja pri podjetju Astrobotic. »Ekipa je vzhičena in nervozna pred izstrelitvijo. So se nam pa s tem uresničile sanje,« je dodal.

Na krovu pristajalnika so številni instrumenti, ki so jih izdelali mednarodni partnerji podjetja – študenti ameriške univerze Carnegie Mellon so sestavili mali roverček Iris, še pet manjših, komaj 60 gramov in 12 centimetrov velikih vozilc je prispevala mehiška vesoljska agencija, Japonska je dodala časovno kapsulo s 185.872 sporočili otrok z vsega sveta, več instrumentov je prispevala Nasa. So se pa, da bi zagotovili uspeh odprave, pri Nasi lani odločili, da s pristajalnika izločijo pet instrumentov, saj bi sicer morali povečati moč pristajalnih motorjev. Instrumente bodo namestili na prihajajoče odprave v okviru Nasinega programa.

Dejstvo je, da pristati na Luni ni enostavna naloga, je spomnil predsednik uprave Astrobotica John Thornton in dodal, da je ekipa vseskozi presegala pričakovanja in bila še kako iznajdljiva. Spomnimo, lani je od treh poskusov pristanek uspel samo indijskemu Čandrajanu 3, japonski Hakuto R in ruska Luna 25 sta strmoglavila.

»Izjemne pohvale gredo ekipi za strokovnost, predanost in vse znanje, ki ga je pokazala skozi leta. Za tako majhno podjetje je izjemen dosežek, da smo izdelali plovilo, ki je bilo sprva le načrt na papirju, zdaj pa je pripravljeno na izstrelitev,« je v sporočilu za javnost dodal direktor odprave pri Astroboticu Sharad Bhaskaran.

Astrobotic so ustanovili pred 16 leti ravno z željo, da osvojijo Luno. Danes podjetje zaposluje več kot 250 ljudi. »Ravno prav ljudi je verjelo v nas, da smo danes tu, kjer smo,« je dejal predsednik uprave John Thornton. Pri podjetju že snujejo nove pristajalnike, poleg novih Peregrinov tudi Griffina, ki bo na Luno dostavil Nasin rover Viper, predvidoma novembra.