Kitajska in Rusija s skupno lunarno postajo

Rusija in Kitajska sta predstavili načrte za gradnjo skupne lunarne vesoljske postaje. Šlo bo za »kompleksno raziskovalno ustanovo, katere prostori bodo na površju in/ali v orbiti okoli Lune,« je sporočila ruska vesoljska agencija Roskozmos, ki bo pri gradnji sodelovala s kitajsko vesoljsko agencijo CNSA. Postaja bo na voljo tudi drugim državam, sta še poudarili agenciji.

Letos Rusija slavi 60. obletnico prvega človeka v vesolju, aprila 1961 je namreč v vesolje poletel Jurij Gagarin. Potem ko je Sovjetska zveza dolga leta narekovala vesoljsko dogajanje, je predvsem v zadnjih letih zaradi slabega financiranja in tudi koruptivnih škandalov štafetno palico morala povsem prepustiti ZDA, vse bolj pa se kot vesoljska velesila uveljavlja Kitajska, za katero bo skupna lunarna postaja največji vesoljski mednarodni projekt do zdaj. Večino odprav je Kitajska namreč izpeljala skoraj povsem brez mednarodne udeležbe.

Prvi mož Roskozmosa Dimitrij Rogozin je še sporočil, da je povabil vodjo CNSA Zhanga Kejiana na izstrelitev prvega modernega lunarnega pristajalnika Luna 25, ki ga nameravajo izstreliti 1. oktobra letos. To bo prva ruska odprava s pristajanjem na površju Lune po letu 1976.

»Kitajska in Rusija bosta uporabili izkušnje v vesoljski znanosti, raziskovanju in razvoju ter vso tehnologijo, da skupaj razvijeta pot za gradnjo mednarodne lunarne raziskovalne postaje,« so zapisali pri CNSA. Državi sta podpisali tudi dogovor o skupnem podatkovnem centru o raziskovanju Lune in globokega vesolja. Sodelovati želita tudi pri kitajski odpravi Chang'e 7 in ruski Luna 27, saj je cilj obeh južni pol našega naravnega satelita.

Chen Lan, analitik, ki se specializira za kitajski vesoljski program, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da je projekt vsekakor »velika stvar«. Poudaril je, da bo to največji mednarodni vesoljski projekt za Kitajsko in to je zelo pomembno.

Kitajska, ki je šele v 70. letih v orbito poslala svoj prvi satelit – torej dobro desetletje za Rusijo, se v zadnjih letih lahko pohvali s kar nekaj uspehi. Kot prva je januarja 2019 s pristajalnikom in roverjem pristala na nam nevidni strani Lune, decembra lani so z odpravo Chang'e 5 uspešno na Zemljo prinesli prgišče Lune, letos februarja so utirili satelit Tianwen-1 v orbito Marsa, maja pa bodo na rdečem planetu poskušali tudi pristati. Kitajska vlada si želi postati gonilna sila na tem področju, zato v vesoljsko industrijo vlagajo na milijarde evrov. CNSA ima v načrtu tudi gradnjo lastne vesoljske postaje v orbiti Zemlje, saj ji vstop zaradi političnih razlogov ni dovoljen na Mednarodno vesoljsko postajo.



Čeprav je Mars za večino agencij trenutno najbolj privlačen, saj je v zraku znova tekma, katera država bo nanj prva poslala človeka, pa se v Luno znova ozirajo tudi druge vesoljske agencije in zasebniki. Nasa tako pospešeno gradi raketo in druga plovila v programu Artemis. A cilj, da bi posadka, v kateri bi bila tudi prva ženska, že leta 2024 znova stopila na Luno, se zdi vse manj verjeten. Temu datumu je bil namreč močno naklonjen prejšnji ameriški predsednik Donald Trump, po spremembi administracije pa se zdi, da bodo sredstva romala v kakšne bolj pereče znanstvene projekte. Pri projektu sodeluje tudi Evropska vesoljska agencija, ki med drugim gradi kapsulo orion, ne pa tudi Roskozmos. Rusija namreč lani ni podpisala pridružitvenega sporazuma, ki ga je glede raziskovanja Lune pripravila Nasa.



Na Luno oziroma bolje rečeno okoli Lune si želi tudi Spacex, ki vse sile vlaga v razvoj ogromne rakete starship. Elon Musk (tudi zelo optimistično) napoveduje, da bi se polet, ki ga financira japonski milijarder Jusaku Maezawa, lahko zgodil leta 2023.