Neutron za astronavte, zamuda za bogataše

Zasebno vesoljsko podjetje Rocket Lab je bilo do zdaj specializirano za izstreljevanje mikro- in nanosatelitov z majhnimi raketami. Prvi mož družbe Peter Beck je še lani trdil, da ne bodo nikoli vstopili na trg velikih raket, izjavil je celo, da bo pojedel svojo kapo, če bodo kdaj izdelali raketo za večkratno uporabo. Lahko bi vedel, da se zarečenega kruha največ poje, v njegovem primeru dobesedno.

Kalifornijsko podjetje, ki rakete izstreljuje na Novi Zelandiji, je napovedalo združitev z javnim, na borzi kotirajočim podjetjem Vector Acquisition Corporation, ki je tako imenovani SPAC – podjetje za posebne namene, ki pogosto nima dejavnosti, zato pa toliko več denarja. Prek takšnih se z združitvami druga podjetja izognejo zapletenim postopkom uvrščanja na borzo.

Posel bo končan v letošnjem drugem četrtletju, združeno podjetje bo imelo na borzi ime Rocket Lab in bo sposobno financirati razvoj večjih raket. Vrednost podjetja bo po poročanju tujih medijev zrasla na 4,1 milijarde dolarjev. »Ta korak nam bo omogočil, da pokažemo ves potencial pri izstrelitvah in gradnji plovil,« je poudaril Beck in napovedal razvoj rakete srednjega razreda neutron.

Electronu sledi neutron

Raketa je odgovor na povpraševanje po dostavljanju velikih konstelacij satelitov v orbito, kakršna je Spacexova mreža Starlink. Bo pa raketa primerna tudi za prevoz astronavtov, je v predstavitvi dejal Beck. »Ko gre za razpršitev satelitov v mrežo, večje ni nujno tudi boljše. Megakonstelacije bodo postavljene na različnih višinah, za kar pa potrebujemo več izstrelitev. Pri takšnih zahtevah so orjaške rakete vse prevečkrat natovorjene precej pod svojo zmogljivostjo, kar je drago in neučinkovito. Neutron bo ravno prav velik za večkratne izstrelitve in razprševanje satelitov,« je pojasnil. Načrtujejo, da bo raketa, ki bo prvič poletela predvidoma čez tri leta, primerna za 98 odstotkov satelitov, ki jih različne države in podjetja nameravajo izstreliti do leta 2029.

Neutron bo temeljil na sedanji raketi electron, ki so jo od leta 2017 izstrelili 18-krat in v orbite dostavili 97 satelitov. Z electronom v nizkozemeljsko orbito dostavljajo tovor z maso do 300 kilogramov, neutron pa bo imel precej večjo kapaciteto – do 8000 kilogramov. Za primerjavo: sedemdeset metrov visok Spacexov falcon 9 lahko v nizkozemeljsko orbito dostavi 16.800 kilogramov tovora, če je raketa predvidena za pristanek, sicer pa celo 22.800 kilogramov.

Neutron bo sestavljen iz dveh stopenj, visok bo 40 metrov in bo imel premer 4,5 metra. Do Lune bo sposoben ponesti 2000 kilogramov, do Marsa ali Venere pa satelite z maso 1500 kilogramov. Načrtujejo, da bi lahko tovor dostavljali tudi mednarodni vesoljski postaji in do tja vozili astronavte. Prva stopnja rakete bo pristajala na plavajoči ploščadi, podobno kot smo vajeni pri falconu 9, in bo večkrat uporabna. Electron, ki je visok 18 metrov, je premajhen, da bi imel dovolj goriva za vertikalno pristajanje, zato preizkušajo sistem vrnitve s padali in lovljenja s helikopterjem v zraku.



Beck je dolgo vztrajal, da electron ne bo večkratno uporaben, in v nasprotnem primeru obljubil, da bo pojedel kapo. Očitno se je zarečenih besed nabralo dovolj, da so jih izkoristili za marketinško potezo. V videoposnetku na twitterju namreč Beck poje košček pokrivala. »Za veliko stvari smo rekli, da jih bomo naredili, in smo jih. In nekaj je takih, za katere smo rekli, da jih ne bomo, pa smo jih. Zdaj je čas, da pojem kapo. Ni okusna,« se je pošalil.



Za novo raketo bodo zgradili izstrelišče v kraju Wallops Island v Virginiji, predvidevajo tudi, da se bo zaradi gradnje odprlo kar nekaj novih delovnih mest. Primarno ima podjetje s sedežem v Kaliforniji izstrelišče na polotoku Mahia na Novi Zelandiji. Poleg raket sestavljajo satelitsko platformo photon. Njihova naslednja izstrelitev je predvidena še ta mesec, ko bodo v orbite poslali sedem satelitov za različne naročnike in tudi novi lastni photon s testnimi tehnologijami za Nasino lunarno odpravo.

Leto dni kasneje ...

Bogataši bodo morali še počakati na polet z luksuznim vesoljskim letalom podjetja Virgin Galactic. V podjetju Richarda Bransona so prve turistične polete do roba vesolja načrtovali v drugi polovici tega leta, toda med testiranjem decembra lani so se pokazale težave in prvi polet so premaknili v prihodnje leto. Polet so prekinili, ko bi se vesoljsko letalo moralo odcepiti od matičnega plovila in z veliko hitrostjo poleteti visoko v nebo. Elektromagnetna motnja je po pojasnilih podjetja povzročila ponastavitev računalnika prav ob prižigu motorjev. Ti so takoj zatem ugasnili, pilota sta k sreči nepoškodovana pristala v puščavi.



Motnja se je pojavila zaradi novega računalniškega sistema in očitno težava ni prav nedolžna, saj februarja niso mogli ponoviti testnega poleta in ga očitno ne bodo še vsaj dva meseca. Letos sicer poleg majskega testnega poleta načrtujejo še dva, ko bodo na krovu že nekateri zaposleni pri podjetju kot testni potniki in tudi pripadniki italijanskih letalskih sil. So pa napovedali, da bodo konec tega meseca v floto dodali spaceship III.

Načrti so se za leto dni zamaknili tudi pri podjetju Jeffa Bezosa Blue Origin. Konec tega leta bi morali postreči s krstnim poletom težkokategorne rakete new glenn, a bo po novih predvidevanjih poletela šele v zadnji četrtini leta 2022. Kot razlog so navedli, da vesoljske sile, ki spadajo pod ameriško vojsko, za izstreljevanje svojih satelitov niso izbrale njihove rakete, ampak rakete podjetja Spacex in United Launch Alliance. Pravi razlog je po pisanju portala Ars Technice nekoliko bolj zapleten.



Na začetku je bilo podjetje bolj ali manj skriven Bezosov projekt, ki pa je prehitro zrasel, in tako sicer nadarjena ekipa ni kos vsem zahtevam. Bezos naj bi zaradi konkurence, oziroma predvsem zaradi Elona Muska, želel že na krstnem poletu z nosilno stopnjo pristati na tleh. Raketa new glenn, ime je dobila po prvem Američanu, ki je obkrožil Zemljo Johnu Glennu, bo visoka kar 98 metrov in bo v nizkozemeljsko orbito lahko dostavila 45 ton, poleg tega bo primerna za prevoz astronavtov.

Za zdaj prav tako še ni jasno, kdaj bo s potniki na krovu poletela raketa new shepard, poimenovana po Alanu Shepardu, prvem Američanu v vesolju. Glede na uspešna testiranja se pričakuje, da se bo vsaj to zgodilo še letos.