Elon Musk ima težave s Trumpovimi carinami

Uvedba »vzajemnih« carin v zadnjih dneh ni razburila le finančnih trgov, temveč tudi povzročila nesoglasja med vidnimi člani administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Nestrinjanje s protekcionističnimi ukrepi, ki so povzročili občutne padce delnic na svetovnih borzah in poglobili strah pred recesijo večjih razsežnosti, je konec tedna Trumpu po poročanju Washington Posta neposredno izrazil tudi Elon Musk, ustanovitelj avtomobilskega podjetja Tesla in vodja razvpitega urada za vladno učinkovitost, a intervencija ni bila dovolj, da bi republikanskega predsednika prepričala v razveljavitev ene njegovih najbolj kontroverznih odločitev doslej.

Muskov spodleteli poskus vplivanja na Trumpa sta novinarjem ameriškega časnika potrdila dva neimenovana vira, nanjo pa se za zdaj ni odzval nihče od vpletenih.

Zgodba je še dodatno poudarila obrise razkola v administraciji, o katerih so v zadnjih dneh pričale predvsem Muskove objave na njegovem družbenem omrežju x. Med množico zapisov, povezanih z milijarderjevo kampanjo proti razsipnosti ameriških oblasti, so največ pozornosti vzbudile Muskove kritike Petra Navarra, predsednikovega svetovalca za trgovinsko politiko, ki ga je milijarder danes proglasil za »bedaka« in »neumnejšega od vreče opek«, potem ko je ekonomist v enem od intervjujev vztrajal, da Tesla »ne proizvaja vozil, temveč jih zgolj sestavlja«.

Konec tedna se je Musk prav tako obregnil ob Navarrove reference, rekoč, da imajo ljudje z doktoratom iz ekonomije s Harvarda ponavadi več ega kot pameti.

Tesla na udaru

K vtisu o razkolu med Muskom in drugimi člani Trumpove ekipe, je pripomogla tudi objava videoposnetka, na katerem pokojni ekonomist in Nobelov nagrajenec Milton Friedman na primeru svinčnika ponazori kompleksnost svetovne trgovine oziroma dobavnih verig, nujnih za proizvodnjo dobrin, ki jih večina ljudi jemlje za samoumevne. Posnetek je težko razumeti drugače kot zagovor prostega trga in globalizacije, ki sta postala tarči protekcionističnih ukrepov ameriške administracije.

Med njihovimi žrtvami je navsezadnje tudi Tesla, Muskovo avtomobilsko podjetje, katerega delnice so od Trumpovega ponovnega vzpona na oblast izgubile nekaj manj kot polovico svoje vrednosti.

Tesla po poročanju ameriških medijev veliko delov za svoje izdelke uvozi s Kitajske, kar pomeni, da je močno izpostavljena novim carinam oziroma poglabljanju trgovinske vojne med gospodarskima velesilama.

Analitiki se strinjajo, da je Muskova vloga v aktualni administraciji njegovi avtomobilski znamki doslej povzročila predvsem znatno škodo. Tesla je po besedah Dana Ivesa iz finančne družbe Wedbush Securities »v bistvu postala globalni politični simbol … in to je zelo slaba stvar za prihodnost tega disruptivnega tehnološkega veljaka.«

Zaskrbljenost glede prihodnosti Tesle je sovpadla z ugibanji o prihodnosti Muskovega sodelovanja s Trumpovo administracijo. Pred nekaj dnevi je Politico objavil članek o tem, kako je Trump ožjemu krogu svojih sodelavcev potrdil skorajšnji Muskov umik s čela urada za vladno učinkovitost, v okviru katerega milijarder od začetka mandata s spornimi metodami vodi boj proti razsipnosti, goljufijam in zlorabam pri porabi proračunskih sredstev.

V odzivu na zgodbo je republikanski predsednik izrazil željo, da Musk ostane na svojem položaju »kolikor časa je mogoče«.