Skoraj 50 let je že minilo, od kar je človek zadnjič stal na Luni. Naslednjič bo morda (po zelo optimističnem scenariju) že čez štiri leta in takrat bo na Mesec stopila tudi prva ženska. Ameriška vesoljska agencija Nasa je predstavila devet astronavtov in devet astronavtk, ki bodo sodelovali v programu Artemis, s katerim se vračajo na Luno s človeško posadko. V programu Apollo konec 60. let in v začetku 70. let so sodelovali le moški.
Slovesno predstavitev je vodil podpredsednik ZDA
Mike Pence, potem ko je še zadnjič predsedoval seji Nacionalnega vesoljskega sveta ZDA, saj se s tega položaja poslavlja. Prihodnost je po njegovih besedah svetla. »Navdihujoče je misliti, da sta med naštetimi imeni naslednji moški in prva ženska, ki bosta stala na Luni.« Spomnil je na zadnjega od 12 astronavtov, ki so hodili po Luni, poveljnika misije Apollo 17
Gena Cernana, ki si je do smrti želel, da ne bi bil več zadnji, ki je bil na Luni. Njegov zadnji sprehod je bil 14. decembra 1972.
Na slovesnosti je bilo le pet od 18 izbranih astronavtov, ki so prišli na oder v maskah proti koronavirusu. Kakšne zadolžitve bodo imeli, bodo sporočili kasneje.
»Toliko je še vznemirljivega dela pred nami, da se bomo vrnili na Luno, in vsi astronavti bodo morali sodelovati, da bo dosežen ta cilj,« je povedal
Pat Forrester, vodja astronavtov. Nasa ima sicer trenutno 47 aktivnih astronavtov, ki se potegujejo za priložnost za pot v vesolje. Med izbranci so nekateri veterani z bogatimi izkušnjami, spet drugi še niso bili v vesolju.
Med izbranimi za program Artemis sta
Kate Rubins in
Victor Glover, ki sta trenutno na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Glover je na postajo prvič poletel pred nekaj tedni z novim dragonom in je postal prvi temnopolti astronavt na dolgotrajni odpravi v vesolju. Rubinsonova, ki ima doktorat iz biologije, je tokrat drugič na postaji. Je prva (in edina), ki je sekvencirala DNK v vesolju.
Izkušeni sta tudi
Christina Koch in
Jessica Meir, veliki prijateljici,
ki sta bili udeleženki prvega povsem ženskega sprehoda po vesolju. Kochova ima v rokah rekord najdaljšega neprekinjenega bivanja v vesolju med ženskami, saj je kar 328 dni preživela na postaji. »Če bom kakorkoli del teh odprav, se mi bodo uresničile želje. Toliko je raziskovanja v programu Artemis. Nove kraje bomo obiskali, delali bomo nove poskuse,« se je razveselila Meirova.
Med osemnajsterico sta še pa
Joe Acaba, ki je bil pred prihodom k Nasi učitelj, in
Stephanie Wilson, ki sta edina v skupini z izkušnjami letanja z raketoplanom.
V skupini so veterani, ki so že bivali na vesoljski postaji,
Kjell Lindgren,
Anne McClain in
Scott Tingle, na prvo pot v vesolje pa še čakajo
Kayla Barron,
Raja Chari,
Matthew Dominick,
Woody Hoburg,
Jonny Kim,
Nicole Mann,
Jasmin Moghbeli,
Frank Rubio in
Jessica Watkins. Večina astronavtov sicer prihaja iz vrst ameriške vojske ali mornarice.
»Nadvse smo hvaležni predsedniku in podpredsedniku ZDA za podporo programu Artemis in tudi za podporo drugim Nasinim znanstvenim, aeronavtičnim in tehnološkim programom,« je dejal Nasin administrator
Jim Bridenstine,
ki je ob izvolitvi novega predsednika že napovedal, da se bo umaknil s položaja. Imenovala ga je namreč trenutna Trumpova administracija.
Nov lunarni program ima še kako simbolno ime – Artemis (Artemida) je bila v grški mitologiji sestra Apolona oziroma Apolla. Po načrtih bo prva odprava v programu poletela prihodnje telo, takrat seveda še brez posadke. Artemis I tudi ne bo pristala na Luni. Nasa za program gradi težkokategorno raketo SLS in kapsulo orion.
V kapsuli bi lahko astronavti poleteli leta 2022, če seveda ne bo zamud, ki pa so pri vesoljskih programih, ki seveda tudi veliko stanejo, pogoste. Artemis III s posadko in pristankom na površju Meseca, pa bi lahko izstrelili leta 2024. Program je zelo zapleten, saj vključuje tudi zasebnike, ki bi gradili pristajalne module, pa postajo gateway, ki bi bila parkirana v orbiti Lune.
Nasa si sicer želi, da bi morda še v tem desetletju vzpostavili stalno bazo na luni, ki bi služila kot odskočna deska za potovanja na Mars, in še naprej.
Komentarji