V kitajski kapsuli, ki se je pred dnevi vrnila z Lune, je bilo 1731 gramov prsti in kamenja. Lunarni vzorec so na slovesnosti kitajske nacionalne vesoljske administracije (CNSA), na kateri je bilo več kot 80 strokovnjakov iz kitajske vesoljske industrije in projekta Chang'e 5, danes predali domači akademiji za znanost.
Na prireditvi je bil tudi kitajski podpredsednik vlade
Liu He, ki je v govoru poudaril, da bodo znanstveniki še dodatno pojasnili evolucijo lune, osončja in vesolja. Poudaril je, da znanost in tehnologija nista le del razvoja, ampak sta nujna za preživetje, zato so znanstvene raziskave prednostne. Dodal je še, da mora znanost postati privlačna najmlajšim.
Kitajska bo podatke in tudi same vzorce delila tudi z mednarodno skupnostjo, je na vprašanje, ali bodo vzorec delili z ameriško Naso, odgovoril
Wu Yanhua, namestnik vodje kitajske vesoljske agencije. Spomnil je na pogodbo o vesolju iz leta 1967, ki govori, da so vsi viri iz vesolja skupno dobro in CNSA bo to spoštovala. A pripomnil je še, da je ameriški kongres leta 2012 sprejel odlok, da Nasa ne sme sodelovati s Kitajsko. Po njegovem je tako marsikaj odvisno od ameriške politike.
Vzorce bodo natančno pregledali. »Preučevanje vzorca bo dolgo, pregledali bomo strukturo, fizične karakteristike, kemično sestavo, minerale in geologijo,« je pojasnil
Li Chunlai, znanstvenik pri lunarnem programu.
Bodo pa zanimive kamenčke pokazali tudi javnosti. Del vzorca bodo namreč odstopili kitajskemu nacionalnemu muzeju.
Kitajska je odpravo Chang'e 5 izstrelila 23. novembra, 16. decembra je kapsula pristala v kitajski avtonomni regiji Notranja Mongolija.
Peta odprava v programu Chang'e je sklenila tristopenjsko raziskovanje Lune, ko so jo sprva preučevali iz orbite, nato so pristali, zdaj pa so uspešno sklenili še povratno odpravo s pobiranjem vzorcev.
Vse kitajske lunarne odprave
Chang'e 1 (orbiter) – izstrelitev 24. oktobra 2007
Chang'e 2 (orbiter) – izstrelitev 1. oktobra 2010, nato je sonda
odpotovala še do asteroida 4179 Toutatis
Chang'e 3 (pristajalnik in rover) – izstrelitev 1. decembra 2013, pristanek 14. decembra 2013
Chang'e 5-T1 (testna povratna kapsula) – izstrelitev 23. oktobra 2014
Queqiao 1 (relejni satelit) – izstrelitev 20. maja 2018
Chang'e 4 (pristajalnik in rover) – izstrelitev 7. decembra 2018,
pristanek 3. januarja 2019
Chang'e 5 (povratna odprava) - izstrelitev 23. novembra 2020, pristanek na Luni 1. decembra 2020, pristanek na Zemlji 16. decembra 2020
To je bil prvi poskus takšne odprave za Kitajsko in to je prvi vzorec Lune po več kot 40 letih, potem ko so se sklenile sovjetske in ameriške odprave v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Takrat so ameriški astronavti in sovjetske robotske sonde na Zemljo skupno prinesle okoli 400 kilogramov vzorcev, nekatere so začeli preučevati šele zdaj. A vsi ti vzorci so bili stari več kot tri milijarde let, kitajski vzorci pa izvirajo iz geološko gledano precej mlajšega površja Lune, ki naj bi bilo staro le okoli 1,2 oziroma 1,3 milijarde let.
Odprava Chang'e 5 je bila sestavljena iz štirih posameznih plovil, orbiterja, pristajalnika, vzletnega modula in povratnega modula. Pristala je 1. decembra severno od vulkana Mons Rümker v Oceanus Procellarum (Ocean neviht).
Kitajska je pri projektu sodelovala z Evropsko vesoljsko agencijo, ki je nudila mrežo teleskopov za vzpostavljanje komunikacije s sondo, Namibijo, Argentino in Pakistanom.
Kitajska vlaga ogromno denarja v vesoljsko industrijo. Razvija lastne rakete in gradi svojo vesoljsko postajo, saj tajkonavti zaradi političnih razlogov niso dobrodošli na Mednarodni vesoljski postaji.
Pripravlja tudi že nove odprave na Luno. Chang'e 6, ki je podobna trenutno zaključeni, bo s površja prav tako vzela vzorce, sedmica in osmica pa bosta že preučevali, ali bi bilo na površju mogoče zgraditi raziskovalno bazo. Chang'e 8 bo tako preizkušala tehnologiji 3D tiskanja. Bazo na Luni si želijo zgraditi tudi pri Nasi, ki zdaj ogromno energije in denarja vlaga v program Artemis.
Kitajska, tako kot druge države, seveda želi še dlje.
Letos je proti Marsu poslala odpravo Tianwen-1, ki je do začetka tega tedna prepotovala okoli 360 milijonov kilometrov in je od Zemlje oddaljena okoli 100 milijonov, od cilja pa še okoli 12 milijonov. Če bo šlo vse po načrtih, se bo orbiter v Marsovo orbito utiril sredi februarja prihodnje leto, nekaj mesecev kasneje pa bo proti površju poslal pristajalnik in rover.
Komentarji