Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Najbolj uporabna v laboratoriju je laboratorijska posoda. Zadnje čase bučke nadomešča vse bolj izpopolnjena oprema. Vedno bolj stremimo tudi k uporabi računalniškega orodja, ki nam pomaga pri pripravi eksperimentov. Pri izdelavi doktorske naloge sta bila poleg bučk najbolj uporabna vibracijski kroglični mlin in FTIR-spektrometer.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Namen moje doktorske naloge je bila priprava novih potencialnih zdravilnih učinkovin, namenjenih zdravljenju bakterijskih okužb, alzheimerjeve in parkinsonove bolezni. Pri pripravi nekaterih spojin sem uporabila do okolja prijazen mehanokemijski pristop sinteze brez topil in z uporabo krogličnega mlina.
Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?
Med doktorskim študijem prav nič, saj je raziskovalno delo potekalo zunaj delovnega časa z omejenim številom ljudi v laboratoriju in v obdobju, ko epidemija še ni bila toliko razširjena. Tudi vsakodnevno raziskovanje v podjetju Krka, kjer sem zaposlena, ne trpi zaradi tega, saj se prilagajamo novonastalim razmeram z uvajanjem vseh potrebnih zaščitnih ukrepov in normalno nadaljujemo raziskovalno delo.
Zakaj imate radi znanost?
Ker je razgibana, prinaša vsak dan nove izzive in veliko dinamičnosti.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Zadnje čase smo vsi ekološko bolj ozaveščeni, tako da nov mehanokemijski pristop priprave učinkovin, ki sem ga uporabila, lahko pripomore k zmanjševanju količine odpadkov, skrajšuje čas priprave posameznih spojin in zmanjšuje uporabo energije. Učinkovine, ki sem jih pripravila v okviru doktorske naloge, imajo velik potencial za nadaljnje raziskave na področju priprave zdravilnih učinkovin za zdravljenje bakterijskih okužb, saj se odpornost bakterij na antibiotike povečuje.
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?
Na splošni gimnaziji sta me navdušili dve mogočni znanstveni veji – farmacija in kemija. Organsko sintezno kemijo sem izbrala že v zgodnjem obdobju študija in na tem področju nadaljevala tudi na poklicni poti.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Uživam v naravi, preizkušam se v izdelavi naravne kozmetike. Rada vrtnarim, imam celo svojo mini plantažo smilja na morju.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Vztrajnost je vsekakor ena izmed lastnosti, ki jih znanstveniki potrebujemo, saj je to pot, prepletena z izzivi. Pomembni so tudi inovativnost in odprtost za nove ideje ter sprejemanje negativnih rezultatov. Slednji so prav tako zelo pomembni, saj nam povedo marsikaj.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Težko rečem, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Znanost in svet se danes hitro spreminjata.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
V trenutnih razmerah, ko so meje bolj kot ne zaprte in smo pri gibanju omejeni, se zavedam, da je na Zemlji še veliko lepih mest, ki jih želim obiskati, tako da bo Mars še malo počakal.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Stavim na obnovljive vire energije.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Z Marie Curie, Nobelovo nagrajenko za kemijo in žensko, ki je v svojem času pomembno prispevala k velikim dosežkom na področju znanosti in družbe.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Priporočilo za knjigo ali spletno stran je odvisno predvsem od tega, komu priporočam. Film
Radioaktivna je novejši, malo mračen, ampak nazorno prikazuje čas, v katerem je ustvarjala Marie Curie, in menim, da je vreden ogleda.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Vse, kar nas obkroža, je kemija in so molekule, bodisi ljubezen, za katero je značilna molekula dopamin, sreča, za katero je značilna molekula serotonin, ali uživanje v kavi s kofeinom. Zadnje čase se pojavljajo tudi molekulski stroji kot najmanjši stroji na svetu, ki jih bodo v prihodnosti najverjetneje uporabljali za razvoj novih materialov, senzorjev in sistemov za shranjevanje energije. Molekule so sestavni del našega življenja in nas vsepovsod obkrožajo.
———
Dr. Andreja Radman Kastelic je zaposlena v Krki na oddelku za razvoj in raziskave učinkovin, za doktorsko nalogo pa je prejela veliko Krkino nagrado.
Komentarji