Kakšen kamen je ubil dinozavre

Pred 66 milijoni let je ogromno nebesno telo treščilo na Zemljo ob obali današnje Mehike in sprožilo verižno reakcijo sprememb, ki so vodile v izumrtje treh četrtin vsega življa na planetu, med njimi takratnih vladarjev dinozavrov. Toda kakšen vesoljski kamen, širok od 10 do 15 kilometrov, je to bil in od kod je priletel?

Najnovejša študija astrofizikov s Harvarda pravi, da je bil za dinozavre usoden komet z obronkov osončja, v naš planet pa ga je posredno zalučal Jupiter.

O izvoru in klasifikaciji nebesnega telesa Chicxulub, ki je ob trku s površjem ustvarilo 150 kilometrov širok in 20 metrov globok krater, je bilo ponujenih že veliko odgovorov. Med najverjetnejšimi kandidati za armagedon je asteroid iz glavnega asteroidnega pasu med Marsom In Jupitrom, profesor Avi Loeb, ki sicer te dni buri duhove s knjigo o ‘Oumuamui, in študent Amir Siraj s harvardskega centra za astrofiziko pa menita drugače. S statistično analizo in simulacijami sta ugotovila, da bi bil krivec lahko komet, ki je v našo bližino pripotoval iz Oortovega oblaka – to je območje kometov, oddaljeno od Sonca od 50.000 do 100.000 astronomskih enot.



Na poti okoli Sonca ga je zmotilo gravitacijsko polje Jupitra, ki sicer ponavadi ščiti notranje planete pred trki, v tem primeru pa je komet pognal bližje Soncu, kjer so ga sile raztrgale na več manjših kosov in enega je nato zaneslo proti Zemlji. Takšno telo po njunih izračunih naš planet zadene vsakih 250 milijonov do 730 milijonov let.



Raziskovalca sta ugotavljala tudi, kakšne sestave je bil komet. Njuna hipoteza je, da je šlo za ogljikov hondrit, da je bil torej sestavljen iz ogljika v obliki grafita, drugih ogljikovih spojin in tudi organskih spojin. Loeb in Siraj sta predlagala, da lahko njuna dognanja drugi znanstveniki preverijo s proučevanjem večjih kraterjev na Zemlji ali Luni, kjer bi lahko ugotavljali sestavo teles, ali s proučevanjem vzorcev, ki bi jih pridobili s kometov.

Znanstvenika pričakujeta, da bodo z novimi teleskopi, med drugimi z observatorijem Vere Rubin v Čilu, lahko tudi opazovali plimske sile, ki delujejo na komete. Loeb je poudaril, da je te dolgoperiodične komete treba proučevati, ker so takšni dogodki še vedno lahko nevarni.

Študija, objavljena v reviji Scientific Reports, je bila že deležna kritik. Bill Bottke, planetarni znanstvenik z raziskovalnega inštituta Southwest v Koloradu, je za New York Times dejal, da ima več bistvenih pomanjkljivosti; po njegovem mnenju precenjuje, kako pogosto plimske sile v bližini Sonca raztrgajo komet.