Izjemno odkritje fosilov, povezanih z izumrtjem dinozavrov

Znanstveniki so v Severni Dakoti našli fosilizirano pokopališče, ki je nastalo nekaj minut zatem, ko je v Zemljo ob obali današnje Mehike trčil asteroid ali komet, ki je povzročil masovno izumiranje pred 66 milijoni let. Pokopališče rib, sesalcev, žuželk in dinozavrov je edinstveno, saj izvira iz dneva, ko se je začel konec takratne dobe, je poudaril vodja raziskave Robert DePalma, doktorand z univerze v Kansasu.



Konec se je začel s silovitim tresenjem, kar je povzročilo ogromne valove na morju, kjer je danes Severna Dakota. Z neba so deževale staljene steklene kroglice (tako imenovani tektiti), ki so najverjetneje delovale kot zažigalne bombice, valovanje je izvrglo na tisoče rib, začasno so reke tekle v nasprotni smer, dež kamenja in stekla se je nadaljevalo še okoli deset do 20 minut, nato je prispel še en val, ki je prekril obalo z blatom in drugimi usedlinami in ustvaril ogromno pokopališče, ki je ostalo skrito naslednjih 66 milijonov let, opisujejo znanstveniki.



DePalma, zaposlen v prirodoslovnem muzeju Palm Beach na Floridi, je zadnjih šest let na območju Hell Creek Formation odkrival fosile rib, ki so pomešani z debli, mrtvimi sesalci, delom trupa dinozavra Triceratops, morskih mikroorganizmov … Trk asteroida ob koncu krede je povzročil izumrtje 75 odstotkov takratnih živih bitij. Po trčenju je nastal ogromen krater, imenovan Chicxulub, sprostilo se je na tisoče kubičnih kilometrov prahu, oblak je s časoma objel planet, kar je vplivalo na podnebje.



Najdba je kot »muzej s konca krede, debel meter in pol,« je komentiral Mark Richards, profesor z univerze Berkeley. Richards in Walter Alvarez, prav tako z Berkeleyja, menita, da ribe ne bi mogle ostati ujete v blatu na tak način, če bi šlo za klasičen cunami, ki bi na območje lahko prispel šele čez deset ali dvanajst ur, ampak je šlo verjetno za tako imenovani val sejš, stoječi val v jezeru ali morju, ko se voda dvigne v sredini, na robovih pa spusti. Kot opisujejo v študiji, objavljeni v znanstveni reviji PNAS, so seizmični valovi območje dosegli po desetih minutah od trka, imeli so magnitudo 10 ali 11, ti so v manjšem morju sredi kopnega ustvarili sejše.

Po ugotovitvah, sta nastala dva takšna valova v 20 minutah, kar je za seboj pustilo plast organizmov in usedlin, nad tem je še plast iridija, ki je na Zemlji redka kovina, je pa prisotna v asteroidih. Alvarez in njegov oče, nobelovec Luis Alvarez, sta prva začela ugotavljati, kako pomembna je pravzaprav ta plast iridija.