Avtomobil, legokocke, poročna prstana je le nekaj nenavadnih predmetov, ki so poleg satelitov, pristajalnikov, roverjev in seveda astronavtov potovali v vesolje. Marketinške poteze ne naletijo vedno na odobravanje, a tudi tako lahko vesoljske agencije pridobijo kak cekin.
Konec septembra je z Nasino tovorno kapsulo Cygnus na Mednarodno vesoljsko postajo odpotovalo deset stekleničk kreme za obraz Estée Lauder, ki jih bodo fotografirali v znameniti kupoli, v ozadju pa bo Zemlja. Kot take bodo več kot primerne za objave na družbenih omrežjih, kjer je treba izstopiti iz poplave marketinško podobnih kampanj.
V kozmetičnem podjetju so sicer želeli izpostaviti njihovo zavezanost znanosti in inovacijam, stekleničke »vesoljske« kreme pa bodo naslednjo pomlad, ko se bodo vrnile na trdna tla, prodali na dobrodelni dražbi. Podjetje je Nasi plačalo okoli 125.000 evrov za prevoz in fotografiranje kreme, astronavti za delo ne bodo dodatno plačani. Nasa je s tem naredila enega od lani začrtanih korakov k večji komercializaciji vesolja oziroma vesoljske postaje, dolgo časa je bilo oglaševanje na ameriških plovilih namreč prepovedano.
Dostava pice in prepovedani sendvič
Prav zato ameriški astronavti leta 2001 niso sodelovali pri prvi dostavi pice v vesolje. Ameriška veriga Pizza Hut je takrat plačala dober milijon evrov, da so priljubljeno jed dostavili kozmonavtu
Juriju Usačovu. Pica je bila nekoliko bolj slana in začinjena, da je zdržala vznemirljivo in nekoliko daljšo dostavo.
Manjši škandal pa je zaradi sendviča z govedino zakuhal astronavt
John Young, ko ga je na polet Gemini 3 marca 1965 pritihotapil v žepu. Ponudil ga je še kolegu
Gusu Grissomu, ki ga je nato tudi kar hitro pospravil, saj se je rženi kruh drobil. Še danes je drobljiva hrana v mikrotežnosti nezaželena, saj drobtinice lahko odletijo v občutljive sisteme. O sendviču so nato debatirali celo kongresniki, Nasa pa je menda zaostrila preglede, da se »sendvič« ne bi ponovil. Je pa bil sendvič z govedino na meniju na prvem poletu raketoplana aprila 1981, ki mu je poveljeval ravno Young.
Novembra lani je luksemburško zagonsko podjetje na postajo poslalo 12 steklenic vina, a ne da bi astronavti z njim lahko nazdravljali (vino je sicer v vesolje, natančneje na površje Lune, pretihotapil ameriški astronavt
Buzz Aldrin). Pri podjetju želijo skupaj s francoskimi in nemškimi univerzami preveriti, kako mikrotežnost vpliva na specifične molekule v bordojcu. To je del širšega projekta, ko bodo preverjali tudi adaptacijo rastlin na spremenjene temperature in njihov odziv na patogene.
Med nedavnimi prehranskimi marketinškimi akcijami je bila tudi »vesoljska odprava« piščančjega medaljona, ki jo je ob 50. obletnici organiziralo britansko podjetje z zamrznjeno hrano Iceland Foods. Medaljonček so skupaj s podjetjem Sent Into Space navezali na vremenski balon, ga opremili s kamero in poslali v nebo. Dvignil se je dobrih 30 kilometrov visoko, kar je sicer 70 kilometrov premalo, da bi lahko prav zares rekli, da je bil v vesolju. Nato je po dobri uri letenja, prostem padu in odpiranju padala spet pristal na trdnih tleh.
Starman še kar potuje
Med najrazvpitejšimi marketinškimi potezami pa je bil tovor krstnega poleta Spacexove rakete Falcon Heavy šestega februarja 2018. Takrat je v vesolje poletel rdeči avtomobil šefa Spacexa in Tesle
Elona Muska. Na voznikov sedež so posedli lutko z imenom Starman, radio je igral Bowiejevo Life on Mars, na zaslonu ob volanu pa se je svetil napis: »Samo brez panike!« Musku, ki gotovo zna vzbuditi pozornost, so očitali, da, denimo, namerno smeti vesolje in da bi v orbito lahko poslal kaj uporabnejšega (čeprav zaradi tveganja, ker je šlo za testni polet, drag satelit kot tovor ni bil opcija), a se mu je ob velikem uspehu izstrelitve in pristanka stranskih nosilnih raket (osrednja se je razletela) le smejalo.
Starman na poti po vesolju. FOTO: SpaceX
Starman v tesli še kar potuje, pred kratkim si je nekoliko pobliže ogledal Mars. Trenutno je po podatkih spletne strani
Where is roadster? avtomobil od Zemlje oddaljen 52,6 milijona kilometrov, od izstrelitve je prevozil toliko kilometrov, da bi vse ceste na Zemlji lahko prevozil 58-krat. Še milijone let bo Starman potoval, nekateri modeli kažejo, da bi se šele čez nekaj deset milijonov let lahko zaletel v Venero ali Zemljo.
Prav tako ni videti, da bi se kmalu kam zletela oba Voyagerja, ki sta prestopila magično mejo z medzvezdnim prostorom. Znamenita satelita sta opremljena z zlatima ploščama, na katerih je izbrana glasba našega planeta, v 55 jezikih posnete kratke dobrodošlice, 115 fotografij in ilustracij, med njimi tudi ilustracija golega moškega in ženske. Plošči sta informativne narave, če ju morda kdaj prestrežejo vesoljci …
Med zvezde je človeštvo sicer prek mreže radijskih teleskopov poslalo že več sporočil, med temi tudi misli pokojnega astrofizika
Stephena Hawkinga, ki so odpotovale proti najbližji črni luknji. So pa v vesolje potovali tudi posmrtni ostanki znanih osebnosti. Ustvarjalec Zvezdnih stez
Gene Roddenberry si je kraj večnega počitka izbral v svoji oporoki in del pepela so v vesolje izstrelili z raketoplanom Columbia 22. oktobra 1992.
Pepel ameriškega astronoma
Clyda Tombaugha, ki je leta 1930 odkril takrat planet, zdaj pritlikavi planet Pluton, so namestili na krov sonde New Horizons, ki je leta 2015 poskrbela za bližnje posnetke planetka na skorajšnjem skrajnem robu Osončja. Sonda je zdaj že skoraj sedem milijard kilometrov oddaljena od Zemlje in se še oddaljuje.
Posodica s pepelom odkritelja Plutona Clyda Tombaugha, pritrjena na sondo New Horizons. FOTO: Nasa/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute
Legokocke, dinozavri in svetlobni meč
Spet druge sonde in roverji, denimo solarna sonda Parker in rover Perseverance, so opremljeni s čipi, na katerih je na tisoče imen Zemljanov.
Legofigurice na sondi Juno FOTO: Nasa/JPL-Caltech/KSC
Sonda Juno, ki od leta 2016 raziskuje kralja med planeti v Osončju, ima na krovu tričlansko Lego posadko – rimskega boga neba in groma Jupitra, njegovo ženo boginjo Junono (ali v angleščini Juno) in italijanskega znanstvenika Galilea, ki je leta 1610 odkril največje štiri Jupitrove lune. Nasa in Lego dobro sodelujeta z namenom, da bi mlade navdušila nad znanostjo, tehnologijo in inženirstvom – Lego je v sestavljanje ponudil legendarno raketo Saturn V in Mednarodno vesoljsko postajo (ISS).
Astronavt Buzz Lightyear (Ken Kozmoblisk) je dočakal pot v vesolje. FOTO: Nasa
Med figuricami, ki so se znašle na vesoljskem poletu, je bil tudi priljubljeni astronavt Buzz Lightyear (Ken Kozmoblisk) iz animiranih uspešnic Svet igrač. Buzz je v vesolje poletel z raketoplanom leta 2008, tam je preživel več kot 450 dni, preden se je vrnil na trdna tla.
Astronavt Buzz Lightyear, priljubljeni lik iz uspešnice Svet igrač, je ime dobil po Buzzu Aldrinu.
Priljubljena igrača je letos postala tudi
dinozaver, ki sta ga na testnem poletu crew dragona na postajo odnesla astronavta Bob Behnken in Doug Hurley, so pa bili v vesolju tudi ostanki pravih dinozavrov.
Astronavt
Loren Acton je leta 1985 na raketoplan v odpravi Spacelab 2 vzel 76 milijonov let stare koščke kosti in jajčne lupine dinozavra
Maiasaura peeblesorum, januarja 1998 pa je na Endeavorju v vesolje potovala še lobanja manjšega mesojedega
Coelophysisa.
Skoraj logično je, da je tudi nekaj iz legendarne
Vojne zvezd letelo po vesolju. Kaj drugega kot svetlobni meč Luka Skywalkerja. Originalni rekvizit iz filma Jedijeva vrnitev iz leta 1983, ki ga je uporabljal igralec
Mark Hamill, je v vsemirje poletel leta 2007 z ekipo sedmih astronavtov, ki so na ISS dostavili modul Harmony. Ustvarjalci filmov so tako počastili takrat 30. obletnico prvega filma priljubljene znanstvenofantastične franšize.
Astronavt Jim Reilly z R2-D2 in Skywalkerjevim svetlobnim mečem v Kennedyjevem vesoljskem centru. FOTO: Lucasfilm/Nasa
Playboyeve zajčice in poročna prstana
Poročna priča ima lahko zanimive zadolžitve, če je priča astronavt, to lahko pomeni tudi, da odnese v vesolje poročna prstana in jih seveda pravočasno prinese tudi nazaj na trdna tla. Za prijatelja je romantično gesto naredil francoski astronavt
Thomas Pesquet, ki se te dni pripravlja na novo odpravo.
Astronavt Alan Bean med pobiranjem vzorca na Luni 20. novembra 1969. Na Zapestju leve roke je videti majhno knjižico z navodili. Odsev Peta Conrada je viden v vizirju čelade. FOTO: Nasa
Astronavti se ob vsej resnosti svojega dela seveda radi tudi zabavajo. Spomnili smo že na tihotapljenje sendviča in vina, ekipa Apolla 12 pa je bila nevede opremljena z žgečkljivo vsebino. Astronavti, ki so pristali na Luni, so imeli na zapestju majhno knjižico z navodili, kaj vse morajo postoriti v odmerjenem času.
Pete Conrad in
Al Bean sta med stranmi našla tudi
fotografije Playboyevih zajčic, ki so jih tja prilepili člani rezervne posadke.
Menda vse brez vednosti nadzornikov v Nasi. Tudi Conrad in Bean sta modro molčala o odkritju v pogovorih, ki so jih v nadzornem centru ves čas poslušali, in se raje le nasmihala. »Menila sva, da bi se lahko kdo na Zemlji hudoval, češ, a sem gre naš davkoplačevalski denar,« je pred leti dejal Bean. Knjižica se je vrnila na trdna tla, je pa Bean na površju pustil značko srebrnega astronavta v spomin na v letalski nesreči umrlega astronavta
Cliftona Williamsa. Bean je namreč dobil njegovo mesto v odpravi Apollo 12.
Devetcentimetrska aluminijasta skulptura predstavlja umrle astronavte in kozmonavte. Plaketo s 14 imeni sta na površje Lune zataknila astronavta David Scott in James Irwin v odpravi Apollo 15. FOTO: Nasa
Še marsikaj so astronavti pustili na površju Lune:
David Scott je pustil Biblijo,
Alan Shepard žogico za golf,
Charles Duke pa družinski portret. Je pa posadka Apolla 15 – David Scott in
James Irwin – na Luno položila tudi figurico astronavta in malo ploščico z imeni umrlih astronavtov in kozmonavtov.
Komentarji