Neomejen dostop | že od 9,99€
Najpogosteje uporabljam računalnik, ki mi omogoča pripravo modelov, analizo rezultatov in povezovanje s strokovnjaki z vsega sveta. Za svoje izračune uporabljam tudi superračunalnik na Institutu Jožef Stefan. Najraje pa pri delu uporabljam naš raziskovalni jedrski reaktor Triga. Najbolj me veseli, kadar lahko svoje izračune dopolnim še z eksperimentalnimi ali pedagoškimi aktivnostmi na njem.
Znanost me navdušuje, ker prinaša vedno nove izzive, za katere na začetku ne poznaš rešitve. Predvsem mi je všeč to, da je moje delo raznoliko in lahko kombiniram pedagoške, raziskovalne, eksperimentalne in računske aktivnosti.
Podnebne spremembe spadajo med glavne socialne in okoljske probleme, katerih rešitev je znižanje izpustov CO2, še posebej v energetskem sektorju. Če želimo zagotoviti ogljično nevtralno proizvodnjo električne energije, moramo povečati uporabo zanesljive jedrske energije in obnovljivih virov energije (veter, sonce in hidro).
Nisem prepričana, da sem se kdaj zares zavestno odločila, da bom znanstvenica. Menim pa, da je bilo to v moji podzavesti že od otroštva.
Aktivno delujem v Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije, kjer sem predsednica Mreže mlade generacije. Druži nas zanimanje za miroljubno rabo jedrske energije, njeno vlogo v energetski mešanici Slovenije in njeno pomembnost pri ohranjanju čistega okolja. Mlade spodbujamo tudi s tem, da organiziramo številne družabne in športne aktivnosti. Kot njihova predsednica aktivno sodelujem pri povezovanju z evropskimi mrežami mladih jedrskih strokovnjakov (ENS YGN), septembra bomo v Ljubljani gostili njihove predstavnike. Z namenom ozaveščanja javnosti o jedrski energiji organiziramo tudi dogodek Stand Up for Nuclear v Ljubljani, s katerim se pridružimo mednarodni iniciativi. Preostali prosti čas pa mi intenzivno zapolnjujeta moja otroka Zala in Bor, s katerima radi preživljamo prosti čas v naravi.
Po mojem mnenju je ključna lastnost dobrega znanstvenika to, da se ne ustraši problema in je vztrajen pri iskanju njegovih rešitev.
Mislim, da bi to lahko bila kvantna mehanika oziroma njena uporaba. Tak primer bi bili kvantna teleportacija, kvantni računalniki in podobno. Mislim, da bi taki izumi oziroma njihova uporaba v vsakdanjem življenju korenito spremenili človeštvo.
Čeprav se mi zdi odkrivanje vesolja nadvse privlačno, bi se tej priložnosti odpovedala. Zato, ker pri trenutni tehnologiji potovanje na Mars traja več mesecev in bi mi bilo tega časa enostavno škoda. Trenutno si ne predstavljam biti tako dolgo ločena od družine in na tako majhnem prostoru. Morda bo moj odgovor kasneje v življenju drugačen.
Vsekakor na fisijo in njeno naslednico fuzijo, ki jo že nestrpno pričakujem na skali proizvodnje električne energije.
Z Marie Skłodowsko Curie, ki je moja vzornica že od srednje šole. Predvsem zato, ker je delovala na področju jedrske znanosti in bila prva ženska predstavnica, ki je prejela Nobelovo nagrado. Menim, da je za vse svoje dosežke v takratnih časih potrebovala veliko poguma in odločnosti. Še posebej impresivno pa se mi zdi, da je očitno zmogla ohraniti ravnovesje med družinskim in znanstvenim življenjem.
Priporočala bi TED govore in Znanost na cesti, ki na enostaven način razlagajo različne zanimive znanstvene teme.
Verjetno to, da imamo v Ljubljani svetovno znani raziskovalni reaktor Triga na Institutu Jožef Stefan, kamor prihajajo raziskovalci z vsega sveta izvajat eksperimente in se izobražujejo študenti z najboljših univerz sveta.
———
Tanja Goričanec je študentka zadnjega letnika doktorskega študija jedrske tehnike in deluje kot raziskovalna asistentka na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan. Nedavno je prejela štipendijo nacionalnega programa L'Oréal-Unesco Za ženske v znanosti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji