Z jedrsko fiziko navdušuje na tiktoku

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Z gotovostjo lahko povem, da je to računalnik, na katerem simuliram dogajanje v jedrskem reaktorju. Zanimivo in na videz najbrž tudi paradoksno je, da lahko danes z naključnimi metodami zelo natančno opišemo fizikalne procese. V reaktorski fiziki si izberemo osnovni delec, tipično nevtron, in na podlagi verjetnosti za jedrske reakcije naključno žrebamo, kaj se bo z njim zgodilo. Nekateri bodo povzročili cepitve, drugi bodo pobegnili iz reaktorja, tretji se bodo absorbirali ali povzročili kakšno drugo reakcijo. Ko postopek ponovimo za veliko delcev, pridemo do zelo natančnih rezultatov. Take izračune potem preverjam z meritvami na raziskovalnem reaktorju, s katerim upravljamo na Institutu Jožef Stefan.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V električnem omrežju prihodnosti bodo morali operaterji jedrskih elektrarn vedno pogosteje spreminjati njihovo moč, da se bodo prilagajale spremenljivim in vremensko odvisnim obnovljivim virom energije. Spremembe moči simuliramo na računalnikih, pri tem pa uporabljamo jedrske podatke, s katerimi opisujemo jedrske reakcije, ki potekajo v reaktorski sredici. Moja naloga je, da izboljšam simulacijo sprememb moči in preučim vpliv negotovosti v jedrskih podatkih na natančnost računalniških izračunov.

Cepljenje atomov in lovljenje vetra in sonca

Zakaj imate radi znanost?

Znanost mi je všeč, ker je objektivna.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da bom jedrsko znanost približal splošni javnosti in pripomogel k razvoju in implementaciji rešitev, s katerimi se bomo lahko uspešno borili proti podnebnim spremembam.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Že kot majhen otrok, saj so me za znanost zgodaj navdušili starši. Takrat sem mislil, da bom biolog. Tudi vulkanizer sem si želel postati. Ko sem malo odrastel, sem hotel biti kemik. Sedaj sem jedrski fizik.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Na tiktoku urejam kanal radioactivejan, na katerem objavljam kratke posnetke z eksperimenti na našem raziskovalnem reaktorju ali odgovarjam na vprašanja o jedrski energiji. Nekateri posnetki imajo več milijonov ogledov, kar je za znanstvene vsebine svojevrsten dosežek.

@radioactivejan

Answer to @olliehubb666 At JSI Triga

♬ original sound - Jan Malec

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dober znanstvenik mora ostati radoveden in zvest odkrivanju resnice.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če bi poznal odgovor na to vprašanje, bi sedaj delal na tem odkritju. Danes še bolj kot nove tehnološke rešitve potrebujemo družbeni sistem, v katerem jih bomo lahko implementirali. Imamo gensko spremenjene rastline, ki lahko pomagajo omiliti vpliv podnebnih sprememb na pridelavo hrane, cepiva, s katerimi lahko obvladamo bolezni, in jedrsko tehnologijo, ki nam zagotavlja zanesljivo, čisto energijo. Vse te tehnologije v poplavi lažnih informacij in navzkrižij interesov težko implementiramo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Odvisno, s katerim »ponudnikom« bi šel. Z današnjo tehnologijo bi bilo to zelo verjetno potovanje v eno smer.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Za boj proti podnebnim spremembam potrebujemo vse malo-ogljične vire, ki so nam na voljo. To so danes jedrske, vodne, sončne in vetrne elektrarne. S tako mešanico znamo že danes razogljičiti električno omrežje, vendar nas do prave podnebne nevtralnosti loči še veliko dela. Če bomo v prihodnosti poleg segrevanja podnebja hoteli reševati tudi problema izrabe naravnih virov in manjšanja biodiverzitete, bomo potrebovali še več jedrskih tehnologij, kot sta fisija in fuzija. Z njihovo uporabo lahko proizvedemo veliko energije, pri tem pa porabimo majhno količino naravnih virov in majhno površino.

Jan Malec FOTO: Jure Eržen

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Znanost je kolaborativni projekt, ki ne sloni na genialnih posameznikih. Če moram izbrati, vabim kakšnega starogrškega znanstvenika, da ga lahko vprašam, kako je bilo pred 2500 leti.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Stripe na xkcd.com, ki jih objavlja fizik Randall Munroe, in knjige istega avtorja, na primer What if (Kaj pa, če?).

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Institut Jožef Stefan ima v Podgorici blizu Ljubljane majhen raziskovalni reaktor tipa Triga, v katerem ne proizvajamo elektrike, temveč eksperimentiramo in izobražujemo študente in druge bodoče jedrske strokovnjake. Njegova posebnost je, da je zasnovan na način, da ga je med obratovanjem praktično nemogoče poškodovati. Velikokrat povemo, da bi ga lahko prepustili skupini srednješolcev, da bi z njim upravljali, tako zelo je varen.