Iskanje gliv, ki bi jedle plastiko

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Osnovno orodje mojega dela ni prav nič neobičajno, to je računalnik. V zadnjih letih sem se namreč posvetil bioinformatiki – računalniški analizi velikih količin bioloških podatkov.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V raziskovalni skupini pod vodstvom prof. dr. Nine Gunde Cimerman raziskujemo mikroorganizme, zlasti glive, ki naseljujejo nekatera najbolj ekstremna okolja na planetu, od izredno slane vode Sečoveljskih solin do ledu arktičnih ledenikov. Zanima nas, kateri vrste živijo tam in kako preživijo v razmerah, ki so smrtonosne za večino živih bitij.

Brez bakterij nam živeti ni

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Ker vse moje raziskave potekajo z računalnikom, je moje raziskovanje med delom od doma zaradi mirnejšega delovnega okolja postalo celo učinkovitejše. Smo se pa na univerzi morali precej prilagoditi pri poučevanju in še več energije usmeriti v to, da bi študentkam in študentom v omejenih razmerah omogočili čim bolj kvaliteten študij.

Zakaj imate radi znanost?

Radovednost o nas samih in svetu, ki nas obdaja, je ena najbolj temeljnih človeških lastnosti. Znanost je odlično orodje za iskanje odgovorov na naša vprašanja. Pri tem ni niti vsemogočna niti nezmotljiva, je pa najbolj dosledna in zanesljiva.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Trenutno med tisoči z encimi bogatih gliv iz ekstremnih okolij iščemo takšne, ki bi znale razgraditi plastiko in s tem pomagale rešiti vse večji problem plastičnih odpadkov, pa tudi takšne, ki bi organske odpadke predelale v olja, s katerimi bi nadomestili nekatere fosilne vire. Znanje o preživetju v neugodnih razmerah je pomembno tudi v vsakdanjem življenju, na primer ko poskušamo preprečiti nezaželeno rast mikroorganizmov v pomivalnih in pralnih strojih ali v industrijskih procesih. Pa še marsikaj se najde.

Vse, kar odvržemo, se nam vrne na krožnik

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Med študijem na univerzi. Priznam pa, da sem si tedaj ta poklic predstavljal idilično.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Pandemija ni bila posebno prijazna do prostega časa, kar pa ga ostane, ga z veseljem zapolnim z dobro knjigo ali potovanjem. Zadnji dve leti sta bili odlična priložnost za raziskovanje bližnjih držav, ki sem jih prej kar malo zanemarjal zaradi obiskovanja bolj oddaljenih krajev.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vztrajnost, potrpežljivost in dobršna mera idealizma. Znanost ni neprekinjen niz vznemirljivih odkritij, kot se morda zdi zunanjemu opazovalcu, ampak vrsta neuspešnih poskusov, ponavljajoče se delo, pogosto tudi spopadanje s pomanjkanjem denarja za raziskave in z birokratskimi ovirami. Sposobnost inovativnega razmišljanja, široko znanje, celo genialnost, vse to lahko vodi do velikih odkritij, toda samo po sebi običajno ni dovolj. Pogosto pa je potrebne tudi nekaj sreče.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Naštel bi lahko celo vrsto stvari, a če ostanem na meni domačem področju, so to nove tehnologije določanja zaporedij DNK in spreminjanja genskega materiala. Gensko zdravljenje in posamezniku prilagojena medicina sta sicer še v povojih, uporaba gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu pa je obtičala kot žrtev slabe komunikacije z javnostjo in konservativne politike, zlasti v EU. A to so le prvi nerodni koraki prihodnjega razvoja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Vaše vprašanje me je ujelo ravno med obiskom ZDA, kjer v sodelovanju s skupino prof. dr. Michaela Dalyja poskušamo oceniti, kakšne so možnosti za dolgoročno preživetje mikroorganizmov na Marsu. Človeška odprava na skrajno negostoljuben planet bi bila nepredstavljivo drag in ne posebno smiseln podvig. S tolikšnimi sredstvi lahko dosežemo veliko več, če jih uporabimo za raziskovanje Marsa z roboti. Takšne raziskave nam v naslednjem desetletju ali dveh obetajo celo vrsto vznemirljivih odkritij, tudi morebitnega življenja na tem planetu. In to je bistveno bolj zanimivo kot človeška odprava, ki bi bila predvsem prestižni projekt nečimrnih politikov ali samoljubnih milijarderjev.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Srednjeročno držim pesti za jedrsko fuzijo. Do takrat si lahko pomagamo s kombinacijo obnovljivih virov energije in jedrske energije. Vsak od teh virov ima svoje pomanjkljivosti, a takšna kombinacija je gotovo boljša od uporabe fosilnih goriv in posledičnih uničujočih podnebnih sprememb.

Rekord v sproščeni fuzijski energiji

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Carlom Saganom, ki nam je pokazal, kako daleč lahko sežejo sanje človeštva, in z Rachel Carson, ki nas je opomnila, kako daljnosežna sta naša nespamet in pohlep.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Nesmrtno življenje Henriette Lacks avtorice Rebecce Skloot.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Na svetu je najbrž več milijonov vrst gliv, poznamo pa jih le okrog 150 tisoč. Čaka nas torej še veliko zanimivih in uporabnih odkritij.