Neomejen dostop | že od 9,99€
Pravzaprav največ uporabljam računalnik oziroma papir in svinčnik – ta je v zadnjem času zamenjala papirna tablica, s katero sem do zdaj zagotovo prihranil kako drevo.
Ukvarjam se z računalniškim vidom, torej razvojem algoritmov, ki računalniku omogočajo razumevanje vsebine slik in videa. Glavnina mojih raziskav obsega vizualno sledenje, kjer v prvi sliki videoposnetka izberemo poljuben objekt, ki ga računalnik še ne pozna (na primer eksotično hobotnico), nato pa algoritem poišče isti objekt v vseh naslednjih slikah, čeprav se njegova podoba lahko močno spreminja. Razvijam tudi algoritme zaznave okolice za varno plovbo avtonomnih plovil, v zadnjem času pa skupaj z Arsom razvijam metode strojnega učenja za napovedovanje ekstremnih vremenskih pojavov. Rezultat je metoda Hidra za napovedovanje poplavljanja slovenske obale.
Ključni element mojega dela je raziskovalna interakcija in viharjenje idej, zato imam pisalno mizo v laboratoriju, blizu doktorskih študentov in drugih raziskovalcev. S tem maksimiziram možnost ad hoc razprav – ko se utrne ideja, jo lahko takoj predebatiram ob tabli. Zaradi dela od doma in spletne izvedbe sestankov je zdaj bistveno manj naključnih izmenjav idej. Zato zelo spodbujam delo v živo. Podobno velja za večdnevne znanstvene konference, na katerih sem pred epidemijo spil preveč kave, premalo spal, pregledal ogromno količino prispevkov, domov pa prišel poln idej. Spletne izvedbe konferenc, ki so med epidemijo postale standard, so le bled spomin tega.
Ker napaja mojo radovednost in mi daje prostor za ustvarjalnost. Njen osnovni pristop je zavrnitev obstoječih hipotez z empirično preverjeno boljšimi, kar zagotavlja napredek znanja. Čudovita metoda.
Prispevam k utopiji sira Arthurja C. Clarka, ki je menil, da je »cilj prihodnosti popolna brezposelnost, da se lahko igramo«. Torej, da bodo stroji prevzeli rutinsko in težaško delo, ljudje pa bodo preživljali prosti čas z izobraževanjem in zabavo.
Ob velikem poku. Torej, ko sem v osnovni šoli na otroški telefon povezal baterijo in nekaj elektronike ter proste žice vtaknil v električno vtičnico – zabliskalo se je in pokadilo.
Uživam v balvanskem plezanju, potapljanju in surfrolkanju na pumptrackih. Ob sončnih dnevih se v službo odpeljem z doma narejenim longboardom. Posebej so mi pri srcu družinska potovanja, na katerih lahko kombiniram ogled zgodovinskih znamenitosti, lokalne kulture, treking in potapljanje – takrat za tri tedne izključim telefon.
Da se ne boji napasti težkih problemov, ne odneha, ko se ti izkažejo za še težje, ter je prepričan ali prepričana, da jim je vredno slediti. Romantičnost, po svoje.
Kdo bi vedel. Morda potrditev, da je pred skoraj 13 tisoč leti v Zemljo treščilo več meteoritov, ki so povzročili svetovno kataklizmo, izumrtje megafavne, globalno povodenj in zadnjo kratko ledeno dobo. To bi gotovo spremenilo naše razumevanje razvoja civilizacij. Po Orwellu pa razumevanje zgodovine diktira razvoj prihodnosti.
Gotovo ne. To bi se mi zdela dolgočasna pot na dolgočasen planet. Raje raziskujem bogato raznovrstnost Zemlje.
Zlivanje jeder, saj ne proizvaja nevarnih stranskih produktov in bo imelo minimalen okoljski odtis. Gotovo pa bo izbira vira odvisna od našega odnosa do potrošništva.
Z Noordungom, seveda. S paketom tuberkulostatikov, kavo pa bi skuhal Živadinov.
Priporočam Kahnemanovo Thinking fast and slow. Poglobljeno razloži, zakaj smo ljudje izjemno slabi intuitivni statistiki, zakaj imajo nadpovprečno inteligentne ženske v povprečju manj inteligentne partnerje (in obratno) in zakaj naše evolucijske prednosti pogosto ne delujejo nam v prid. Za ljubitelje lahkotnih znanstvenofantastičnih akcij pa priporočam Robinsonovo Infinite, ki spretno spakira transhumanizem, geekovstvo, briše meje med umetno inteligenco in človeško čutnostjo ter raziskuje pristnost metaversov in bivanja v simulaciji.
Vse od rojstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja se področje računalniškega vida metodološko popolnoma prerodi ali opusti pretekle paradigme v približno 15-letnih ciklih. Zadnji cikel, ki je povzročil vzpon globokega učenja, se je začel pred desetimi leti.
———
Dr. Matej Kristan je redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Za raziskovalno in pedagoško odličnost je prejel osemnajst priznanj, po spletnem mestu Google scholar ima več kot 7000 citatov, h-indeks 33, njegovo Erdösevo število pa je 3.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji