Eno izmed motenj avtističnega spektra (MAS) ima okrog en odstotek svetovne populacije. Gre za najhitreje naraščajočo razvojno motnjo, v zadnjih dveh desetletjih je njena pogostost narasla za več kot desetkrat. V Sloveniji živi približno 20.000 oseb z motnjo avtističnega spektra. Zdravila za to stanje ni, obstajajo pa številni pripomočki, s katerimi se lahko otroci učijo, napredujejo in omilijo znake avtizma.

Denis Kovačević je dobri dve leti kot inženir vgrajenih sistemov zaposlen v luksemburškem podjetju LuxAI, v katerem med drugim proizvajajo in razvijajo ekspresivnega socialnega robota. QTrobot je eno od »orodij« za pomoč pri izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, predvsem avtistov.



Delovno okolje je sogovornik pred nekaj leti našel v Luksemburgu, majhni državi na zahodu Evrope s približno pol milijona prebivalci. Novembra leta 2017 je takoj po prihodu tja dobil povabilo na razgovor iz podjetja SES, ki je vodilni svetovni satelitski operater. Kot pripravnik je nato sodeloval pri enem od projektov in osvojil veliko novega znanja, ki mu je kasneje prišlo zelo prav – tudi pri diplomskem delu, v katerem se je ukvarjal s postopkom izbiranja komponent in razvoja programske kode za Roadside Unit. Gre za elektronsko napravo, ki z uporabo najsodobnejših tehnologij brezžično povezuje vozila in okolico.

V podjetju LuxAI, ki je specializirano za robotske rešitve, namenjene izobraževanju, zdravstvu in zabavi, je nekoliko kasneje pristal po, kot sam pravi, srečnem naključju. Hitro so se ujeli, v tednu dni podpisali pogodbo za tedaj še start-up projekt, danes je pri njih zaposlen za nedoločen čas in v svojem delu nadvse uživa.

»Skrbim za vso elektroniko QTrobota, načrtujem nova elektronska vezja ter po potrebi popravim oziroma posodobim robota, poleg tega tudi razvijam in posodabljam vso njegovo programsko opremo. Sem hkrati skrbnik tehnične dokumentacije, pri tem svetujem pri projektih ter načrtujem in izvajam vse teste, ki jih mora robot opraviti, da bi zadovoljil potrebe naših strank.«

Robot s simpatično podobo astronavta

Med pogovorom sva se osredotočila predvsem na robota, ki pomaga otrokom s posebnimi potrebami. QTrobot je socialni robot, zasnovan, da s pomočjo izobraževalnih metod spodbuja interakcijo med otrokom in starši oziroma učitelji. Z domiselno oblikovanim učnim načrtom, ki vsebuje različne module za spodbujanje socialnih, kognitivnih in komunikacijskih veščin, je lahko v veliko pomoč pri otrokovem razvoju.

Denis Kovačević pojasnjuje, da je QTrobot na trgu že nekaj časa, na voljo je tako prosveti kot staršem (njegova cena se za domačo uporabo giblje okrog 1700 evrov): »Po vsem svetu imamo v obtoku okrog 300 robotov. Delimo jih v dve vrsti – na terapevtske in raziskovalne. Prvi so namenjeni izobraževalnim in zdravstvenim institucijam ter staršem otrok s posebnimi potrebami, drugi pa različnim raziskovalnim zavodom. Otroci se na QTrobota zelo dobro odzivajo, prednost humanoidnega robota je namreč v tem, da je v primerjavi s človekom enostaven, ne dela nenadnih gibov in ne sodi, kar je pri avtistih zelo pomembno. Otrok vedno ve, kaj lahko pričakuje od robota.«

Osebe z motnjo avtističnega spektra so zelo dojemljive in motivirane za učenje z roboti ravno zato, ker gre za programirane naprave, ki delujejo po vnaprej postavljenih pravilih.

Znanje in veščine zelo cenjene

Sogovornik sicer poudarja, da robot ni samostojen, pač pa vedno potrebuje nekoga, ki ga usmerja. V podjetju LuxAI imajo približno deset redno zaposlenih ter več podizvajalcev, večinoma terapevtov, ki so usposobljeni za ravnanje s humanoidnim robotom. Denisa Kovačevića je tehnologija od vedno zanimala, kot elektrotehnik lahko nenehno razvija nove stvari, ki ljudem lajšajo življenje. »Elektronika je danes prisotna povsod – v daljincih, računalniški miški, televiziji. V največje zadoščenje mi je, ko vidim, da QTrobot otrokom pomaga pri razvoju.«

Glede na to, da je z življenjem v Luksemburgu za zdaj zelo zadovoljen, se z vrnitvijo v Slovenijo s soprogo (še) ne spogledujeta. »Luksemburg mi je všeč zaradi svoje multinacionalnosti. Sploh glavno mesto je mešanica ljudi vseh narodnosti, pa pri tem nikogar ne zanima, od kod prihajaš, nihče se ne osredotoča na to. Vsak je dobrodošel, domačini so do tujcev zelo prijazni.«

Pravi, da v državi zelo cenijo znanje, visoko usposobljen kader nima prehudih težav z iskanjem zaposlitve, saj je veščinam primerno tudi plačan. Delov novinar Peter Žerjavič je pred leti pisal, da gre del uspeha Luksemburga pripisati prav veliki odprtosti v Evropi in svetu, priseljevanje je eden od vzrokov za rast luksemburške blaginje.

Standard življenja je po Kovačevićevih besedah nekoliko višji od slovenskega, posledično tudi plače. V Luksemburgu, ki velja za davčno oazo, poskušajo pristojni prebivalcem olajšati bivanje z različnimi prijemi, kot je na primer brezplačen javni prevoz za vse.



Marca lani so postali prva država na svetu, ki je za rezidente in nerezidente ukinila tarife za vlake, avtobuse in tramvaje, s čimer so želeli zmanjšati prometne zamaške, znižati izpuste emisij ogljikovega dioksida in približati javni transport tistim z manj prihodki. »Tudi zdravstveni sistem tu vsaj po mojih izkušnjah dobro deluje. Do zdravnikov in specialistov prideš takoj. Sicer storitev plačaš, ampak ti nato država povrne 80 odstotkov plačanega zneska. Dobra rešitev so tudi subvencije za najemnine,« pojasnjuje sogovornik. Nepremičnine so v Luksemburgu sicer izjemno drage, tako da si lastništvo lahko le malokdo privošči.

»Soproga je odprla samostojno podjetje za tolmačenje in prevajanje za evropske institucije, zato bova verjetno ostala tu, dokler imam jaz stalno zaposlitev. Meni osebno veliko pomeni, da se lahko nenehno izobražujem, pridobivam nova znanja,« odgovori na vprašanje, kakšno okolje oziroma razmere za delo bi si želel v Sloveniji, da bi se z ženo vrnila. Luksemburg ju je sprejel in jima v tem trenutku nudi vse, kar si želita.