Idejo za aplikacijo je sprožil vietnamski som

Naslednja faza globalizacije je lokalizacija, je prepričan Gaber Terseglav iz podjetja Optifarm, v katerem so razvili aplikacijo, ki povezuje vse deležnike na trgu kratkih prehranskih verig: ponud­nike izdelkov, kupce in ponudnike prevozov. Zanjo so dobili nagrado na natečaju Agrobiz­nis časnika Finance za najboljši primer povezovanja.

Cilj je bil ustvariti aplikacijo, ki bo čim bolj preprosta za uporabo in bo uporabnikom prihranila pot od kmetije do kmetije ali lokalne trž­nice, saj bodo ponudbo različnih proizvajalcev dobili na enem mestu, pove ustanovitelj in direktor IT-podjetja Optifarm Gaber Terseglav.

Aplikacija Optifarm Smart omogoča pregled ponudnikov in njihovih izdelkov, uporabnik da izdelke v košarico, izbere način plačila in prevoza ter plača. Poskrbljeno je za dostavo do zadnjega kilometra, kar aplikacija rešuje z različnimi tipi dostave, s povezovanjem s ponudniki storitev prevoza in izdelkov, omogočanjem prevzema na lokalnih tržnicah, dostavo na domačem naslovu, podpira tudi potujočo trgovino. V duhu spodbujanja kratkih dostavnih poti uporabniku glede na njegovo lokacijo ponudi njemu bližnje izdelke. »Ne želimo, da bi kdo naročal dostavo izdelkov iz Murske Sobote v Koper. Usmeritev je lokalizirano vzdrževanje povpraševanja in ponudbe,« poudari Terseglav.


 

Epidemija pospešila razvoj

Ideja za aplikacijo je nastala na njegovem zelniku, ko je izvedel, da je sin v vrtcu za kosilo dobil viet­namskega soma. »To se mi je zdelo nesprejemljivo. Pogledal sem, ali kakšna podobna aplikacija obstaja na trgu, a nisem našel ustrezne rešitve, zato smo se odločili, da jo bomo ponudili mi,« pravi sogovornik, ki 20 let deluje na področju informacijskih tehnologij. Snovati so jo začeli leta 2016, sprva je bilo mišljeno, da bo povezovala lokalne ponudnike kmetijskih pridelkov in izdelkov z javnimi zavodi. A ko so jo razvili, so kmalu ugotovili, da tisti, ki na trgu javnih naročil že delujejo, ne potrebujejo tega sistema, na drugi strani pa javni zavodi prednostno težijo k najnižji ceni, ne pa kakovosti oziroma lokalnemu izvoru proizvodov. V zadnjem obdobju se to nekoliko izboljšuje, opaža Terseglav.

Po tej izkušnji so se v podjetju odločili, da se bodo preusmerili v maloprodajo, in tako so razvili aplikacijo Optifarm smart. Epidemija koronavirusa je močno pospešila njen zagon. Sprva so načrtovali, da jo bodo dali v uporabo septembra 2020, a ko so marca lani videli, kako hitro se je nakupovanje hrane preselilo na splet, so močno pohiteli in že aprila je aplikacija začela delovati.

Ker je Terseglav iz Radovljice, so mrežo lokalnih ponudnikov najprej spletli na Gorenjskem. Vanjo so vključili kmetije, lokalne trgovine, zadruge, čebelarje ... Sčasoma bodo sistem nadgradili na raven celotne države. Cilj je do konca leta na platformo vključiti sto ponudnikov živil. Pridobivajo jih s pomočjo različnih iniciativ, kot so regionalne razvojne agencije. V sodelovanju z regionalno razvojno agencijo Zgornje Gorenjske so ponudnikom omogočili brezplačno vključitev na platformo, pomagajo jim tudi pri fotografijah izdelkov.
 

Razvoj rešitev za pametno družbo

V splošnem pa poslovni model temelji na plačilu prodajne provizije, pojasnjuje Terseglav, ki poudarja, da je njihov pristop celovit: »Nismo spletna trgovina, ki jo lahko sestaviš v nekaj dnevih, ampak s ponudniki gradimo povezano zgodbo, ki bo omogočala lokalno samopreskrbo bodisi na ravni regije bodisi na ravni države.« S part­nerskim odnosom s ponudniki in predstavitvami njihovih individualnih zgodb poskušajo doseči tudi premik v razmišljanju ljudi o tem, kje dobijo hrano, kdo jo prideluje.

»Kmetije izginjajo. Ljudje se ne zavedajo, da če se bo trend nadaljeval in bomo ostali brez kmetov, bomo popolnoma odvisni od tujih preskrbnih verig. Če smo se česa naučili v krizi zaradi epidemije koronavirusa, smo se tega, da se oskrbne verige lahko čez noč zaprejo. Kar opažamo letos in bomo še do konca leta, je, da se verige, osnovne surovine in izdelki dražijo. To dolgoročno pomeni samo višje cene. Zato mora Slovenija poskrbeti, da bo povečala raven samopreskrbe na vseh ravneh in tako zaščitila svoje gospodarstvo,« je prepričan sogovornik.

Dolgoročni cilj podjetja je povezati vse deležnike na lokalnih trgih z lokalnimi kupci in tako podpirati lokalno gospodarstvo. »Trenutno delujemo na področju lokalne preskrbe s hrano, potekajo tudi partnerski dogovori za povezovanje na področju turizma.« V okviru Gospodarske zbornice Slovenije poskušajo skupaj s partnerji strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP pametna mesta, SRIP hrana, IKT horizontalna mreža) postaviti koncept pametne družbe, ki bi omogočal postavljanje različnih verig vrednosti. »Našo vlogo vidim v razvoju rešitev za pametno družbo,« povzame Terseglav.