Za katoličane se je z včerajšnjo pepelnično sredo začel postni čas, ki bo trajal štirideset dni in je čas priprave na veliko noč, a hkrati čas dobrih del in odpovedovanja najrazličnejšim razvadam, ki so velikokrat povezane tudi s prehrano. Pravzaprav je postni čas tisti del leta, ki se ga mnogi oprimejo kot simbolnega začetka zdravega življenja, mnogokrat z dieto in hujšanjem. Letos je zraven tudi covid-19 in vse, kar je povezano z epidemijo, ki je popolnoma spremenila naš vsakdan. Se je spremenil tudi naš odnos do hrane?



Kako je covid-19 vplival na našo prehrano in naše nakupne navade, so začeli že spomladi raziskovati na Inštitutu za nutricionistiko. Kot del mednarodne raziskave (Food-Covid-19: odnos do hrane med pandemijo covida-19) so raziskavo izvedli celo širše in jo po­imenovali Food-Covid-19: življenjski slog in prehranske navade ter znanje o prehrani. Šlo je za panelni vzorec, ki je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo.



Zajem podatkov so opravili aprila 2020 pri 602 udeležencih, decembra 2020 pa pri 606 udeležencih, seveda brez osebnih stikov. Po mnenju Igorja Pravsta, vodje raziskovalne skupine na inštitutu, je najbolj zanimivo odkritje pravzaprav dejstvo, da so konec leta v bistveno slabših epidemioloških razmerah ugotovili bistveno več sproščenosti med prebivalci, kar je vplivalo tudi na manj izrazite spremembe nakupnih in prehranjevalnih navad. »Aprila smo se z epidemijo srečali na novo, nismo vedeli, kaj nas čaka, tudi nevarnosti še niso bile povsem jasne, sčasoma pa se je to spremenilo in zaskrbljenosti je manj.«

Nakup in načrtovanje prehrane

Epidemija je predvsem zaradi strogih omejevalnih ukrepov spremenila naš vsakdan, a pri nakupovanju in prehranskih navadah so spremembe manj izrazite. Kot pove raziskovalka Anita Kušar, so bila gospodinjstva v preteklem letu primorana prilagoditi navade z več vidikov, posebno glede načrtovanja in nakupovanja hrane, rednega kuhanja doma in odnosa do hrane. »Predvsem je šlo za manj pogoste in bolj načrtovane obiske prodajaln z nakupovalnimi seznami, pri prehranjevalnih navadah pa je treba izpostaviti pripravo obrokov.«

Načrtovanje prehrane in priprava obrokov v domači kuhinji pa seveda pomembno vplivata na naše prehranske navade in zdravje, poudarja Kušarjeva. »Tako lahko v prehrano vključimo več zelenjave, pa tudi polnozrnatih živil, ki so dober vir prehranske vlaknine. Zelo hranljivo živilo so recimo stročnice, bogate s kakovostnimi beljakovinami in še nekaterimi drugimi za zdravje koristnimi snovmi. Posebej pomembno pa je, da pri pripravi hrane doma lahko uravnavamo količino dodane soli, sladkorja in maščob in se osredotočimo na uporabo kakovostnejših maščob ter tako poskrbimo, da je naša prehrana bolj pestra in uravnotežena.«



Že spomladi so na inštitutu ugotovili, da sta se razmahnila dostava nakupljenih živil na dom in nakupovanje pri lokalnih ponudnikih. Jeseni je bilo tega manj, vendar dostava živil na dom še vedno zaseda pomembno mesto med načini nakupovanja, zanimanje je res malo manjše, a v primerjavi s časom pred pandemijo še vedno dvakrat večje. »Veliko potrošnikov je na novo odkrilo lokalno ponudbo in bodo ostali pri njej.« Na inštitutu še posebej izpostavljajo dejstvo, da potrošniki trgovine z živili spet obiskujejo pogosteje, saj je zaskrb­ljenost, da bi se okužili, zdaj bist­veno manjša.

Zanimivo je tudi vprašanje, koliko je dostava pripravljene hrane na dom spremenila jedilnike slovenskih gospodinjstev. Udeleženci raziskave so poročali, da priprav­ljeno hrano naročajo le občasno, zato menijo, da o bistvenem vplivu ni mogoče govoriti. »Pomembno je, da ne naročamo obrokov iz tako imenovane skupine hitre hrane, ki pogosto vsebuje veliko soli, maščob in sladkorja. Tudi za dostavo na dom so namreč na vol­jo kakovostni obroki, za katere naj se odločajo potrošniki,« dodaja Kušarjeva. Ponudba dostave se je v zadnjem letu zelo povečala, tudi ponudba kakovostnih obrokov.

Večja telesna masa?

Raziskava je nakazala, da kupujemo in pojemo nekoliko več kot v času pred epidemijo, povečala se je tudi pogostost uživanja predpripravljenih obrokov, slaščic, sladkarij, bombonov in čokolade. Toda ali to pomeni, da smo pridobili kilograme, da smo se zredili? Metodološka zasnova raziskave sicer ni omogočala merjenja količine zaužite hrane, prav tako niso merili neposrednih učinkov spremenjenih prehranjevalnih navad na pridobivanje telesne mase. Vendar, tako Kušarjeva, bi večja pogostost uživanja nekaterih skupin živil lahko prispevala k pridobivanju telesne mase, če dodaten vnos energije ni bil kompenziran z ustrezno telesno aktivnostjo. Prehrana je ne nazadnje le eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na telesno maso.