Globoko v idrijsko rudniško podzemlje se je potopil avtonomni robot

Zaliti rovi idrijskega rudnika živega srebra so desetletja skrivali svoje skrivnosti. Te dni pa se vanje potaplja avtonomni robot in na površje pošilja slike množice predmetov, ki so tam ostali po zaprtju.

Vsak prebivalec razvitega sveta v svojem življenju med drugim porabi 15 ton soli, osem ton fosfatov, 60 gramov zlata, 500 kilogramov svinca, 1800 kilogramov boksita, 30 ton cementa, 180 ton premoga. Ob naraščajoči populaciji je umestno vprašanje, kje vse te surovine dobiti. Ena od možnosti je ponovno odpiranje opuščenih rudnikov. A kako ugotoviti, kaj se še skriva globoko pod zemljo?

Podmornica se znajde sama

Raziskovanje zalitih rudnikov s klasičnimi tehnikami je zelo drago, daljinsko vodene naprave so zaradi zapletene mreže rovov s kopico ovir neuporabne. Priložnost se je tako pokazala z novo tehnologijo, ki so jo razvili v okviru projekta Unexmin: gre za avtonomno robotsko podmornico, s katero bodo strokovnjaki pridobivali dragocene informacije o geometriji rudnikov in nato ocenili dostopne zaloge mineralnih surovin, ki jih še premoremo v Evropi – na stari celini je menda več kot 30.000 opuščenih in zalitih rudnikov.



Pod vodstvom prof. dr. Norberta Zajzona, vodje projekta Unexmin, so strokovnjaki razvili robotskega raziskovalca UX-1, ki ga nameravajo v treh letih preizkusiti na štirih pilotnih območjih. Začeli so junija v rudniku pegmatita na Finskem, prihodnje leto bosta na vrsti portugalski rudnik urana in polimetalni rudnik cinka, svinca in bakra v Ectonu v Angliji. V teh dneh pa popolno avtonomnost robota preizkušajo v rudniku živega srebra v Idriji, nekoč drugem največjem proizvajalcu te rude na svetu.

»V vsakem od štirih testnih rudnikov so zahtevnejše razmere kot v predhodniku,« pravi Gorazd Žibret z geološkega zavoda. »V Idriji in na Finskem bi robota še lahko rešili s potapljanjem, na Portugalskem zaradi globine to ne bo več možno,« pojasni dejstvo, da je te dni v stalni pripravljenosti, če bi bilo treba v Idrijo, ekipa za tehnično potapljanje uprave za zaščito in reševanje.



»Robot je v naši jami postavljen v izredno zahtevne razmere. V jašku Borba, v katerem imamo črpališče jamske vode, so od potopitve in zapiranja namreč ostali številni predmeti. Videli bomo, kako se bo robot na globini 30 metrov odzival nanje. Je avtonomen, zato bi te ovire moral prepoznati,« pravi Tatjana Dizdarević, direktorica idrijskega centra za upravljanje z dediščino živega srebra, ki poleg geološkega zavoda sodeluje pri testiranju.

Krogla meri in fotografira

Robot v obliki krogle s premerom dobrega pol metra tehta 112 kilogramov. Opremljen je s senzorji in drugimi instrumenti in lahko raziskuje zalite oziroma za človeka nedostopne dele celo do globine 500 metrov. Težava je za zdaj še poraba energije, saj se potaplja največ pet ur, nato mu morajo napolniti baterije.

Njegove primarne naloge so meritve lastnosti vode, torej temperature, pritiska, električne prevodnosti in pH, ter merjenje magnetnega polja in naravne radioaktivnosti, opremljen z multispektralno kamero in laserskim sonarjem pa je tudi dragocen vir podvodnih posnetkov.

Po prvih poskusnih potopih v Idriji so prilagodili nekatere parametre. Z nadzorno bazo, ki je postavljena na tretjem obzorju oziroma nivoju rudnika, je robot za zdaj še povezan s komunikacijskim kablom. »Po testiranjih pa bo v potopljenem delu rudnika že deloval povsem avtonomno,« je po prvih dveh potopih povedal Zajzon. UX-1 v jašek Borba, do črpališča na devetem obzorju, spremljajo idrijski rudar in člana mednarodne strokovne ekipe.



Sistem raziskovanja bo po preizkusni fazi zasnovan na usklajenem delovanju treh robotov, ki se bodo med seboj sporazumevali v realnem času. To bo omogočilo raziskovanje večjih in bolj razvejenih rudnikov. »Ko bo UX-1 izpopolnjen in ko nam bo v zahtevnem okolju potopljenih rudnikov uspelo, da bo sam deloval od tri do pet ur, bo to najbolj avtonomen stroj na svetu,« razlaga Norbert Zajzon.

Razmišljajo že, kako bi dele robotove strojne opreme uporabili v vesoljski tehnologiji, prav tako bi bil uporaben pri raziskovanju ladijskih razbitin, v onesnaženih vodah ali pri podvodnih arheoloških izkopavanjih.

V Idriji ne bodo več kopali

Možnosti za ponovno odprtje idrijskega rudnika ni, že zato ne, ker Evropska unija od sprejetja strategije o živem srebru leta 2005 prepoveduje proizvodnjo, trgovanje in uporabo te rude v vseh članicah, izkoriščanje drugih surovin pa v Idriji ni mogoče.

A Tatjana Dizdarević pomembno vlogo robota vidi drugje: »Tridimenzionalni posnetki potopljenega jaška nam bodo v pomoč pri vzdrževanju potopljenih jam. Po drugi strani bo tehnologija pripomogla k dokumentiranju in ohranjanju naše rudarske dediščine.«