Galerija
Evropski rover letos ne bo odpotoval na Mars
Časa je premalo, da bi lahko preverili delovanje strojne in programske opreme. Izstrelitev so zato preložili na leto 2022.
Umetniška upodobitev roverja ExoMars. FOTO: ESA/ATG Medialab
13. 3. 2020 | 08:19
13. 3. 2020 | 09:40
4:44
A+A-
Evropska in ruska vesoljska agencija (Esa in Roskozmos) sta se odločili, da preložijo izstrelitev landerja in roverja ExoMars z letošnjega poletja na poletje 2022. Čas tokrat ni bil na strani inženirjev, preprosto premalo mesecev je, da bi lahko preverili vse komponente vrhunskega laboratorija, ki bo moral torej še nekoliko počakati na selitev na Mars.
Glavni cilj odprave je, da bi potrdili (ali ovrgli), ali je na rdečem planetu sploh kdaj obstajalo življenje in kako je planet izgubil vodo. Rover, ki so ga poimenovali po britanski znanstvenici Rosalind Franklin, bo med drugim tudi vrtal v površje četrtega kamna od Sonca. Sposoben bo zavrtati kar dva metra globoko.
Ugodno nekajdnevno obdobje za potovanje na Mars se odpre na vsaki dve leti. ExoMars bo tako odpotoval med avgustom in oktobrom 2022. Pristal bo na območju, imenovanem Oxia Planum na severni polobli, in sicer med aprilom in julijem 2023. Po prvotnih načrtih bi sicer morala lander in rover odpotovati že leta 2018.
Šefa Ese in Roskozmosa Jan Wörner, ki se bo letos tudi poslovil od vodilne funkcije v evropski vesoljski agenciji, in Dimitrij Rogozin sta se strinjala, da morajo tako strojno kot programsko opremo plovila dodatno testirati. Že tako malo časa dodatno skrajšuje tudi pandemija novega koronavirusa.
»Sprejeli smo težko, a premišljeno odločitev, da izstrelitev premaknemo v leto 2022. Gnala nas je nuja, da izboljšamo sisteme, pa tudi epidemiološka slika v Evropi, zaradi katere številni strokovnjaki ne morejo potovati. Prepričan pa sem, da so naši koraki in odločitve evropskih kolegov zagotovilo, da bo odprava uspešna,« je poudaril Rogozin. Wörner je dodal: »Ne smemo si dovoliti napake. Več testiranj bo omogočilo varno potovanje in najboljše znanstvene rezultate na Marsu.«
Večina dela je sicer že opravljenega. Pristajalna platforma Kazačok je opremljena s trinajstimi znanstvenimi instrumenti, tudi roverjevih devet instrumentov je uspešno prestalo zadnja termalna in vakuumska testiranja v vesoljskem centru v Toulousu v Franciji.
Odprava je imela hude težave s štirimi padali, saj se je blago trgalo. Po pomoč so se evropski strokovnjaki obrnili na inženirje pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon JPL, kjer že imajo veliko izkušenj, saj so na Mars dostavili že kar nekaj landerjev in roverjev. Odkrili so napako – težava je bila v vrečah, v katerih so spravljena padala pred sprostitvijo, in pred padali so, menda še ta mesec, zadnja testiranja.
Del odprave ExoMars je tudi Trace Gas Orbiter, ki so ga izstrelili leta 2016 in v zadnjih letih že dostavlja pomembne podatke o atmosferski sestavi – vodni pari in metanu. Zadnji je lahko znak življenja. Takrat so na Mars poslali tudi lander Schiaparelli, ki pa se je razletel pri poskusu pristanka.
Ameriškim znanstvenikom gredo načrti bolje od rok. Julija bodo s Cape Canaverala na Floridi izstrelili rover, ki so ga poimenovali Perseverance (v prevodu Vztrajnost). Odpravo pripravljajo tudi Kitajci, ki na Mars med drugim prav tako pošiljajo rover, Združeni arabski emirati pa orbiter.
Seveda je vprašanje, kako Kitajci opravljajo zadnja testiranja pred julijsko izstrelitvijo odprave Huoxing, ki vključuje orbiter, lander in rover. Zaradi omejitev potovanj številni sestanki potekajo virtualno, pri samem plovilu je minimalno število ljudi. Kot so zapisali v reviji Nature, so pred dnevi znanstvene instrumente iz Pekinga v Šanghaj, kjer sestavljajo plovilo, peljali z avtomobili namesto z vlaki oziroma letali. Vožnja je trajala 12 ur. Na izstrelitvi tudi menda ne bo povabljencev.
Kot je za Nature poudaril Raymond Arvidson z univerze v St. Louisu, je odprava za Kitajsko politično preveč pomembna, da bi jo ustavili zaradi širjenja koronavirusa. Prihodnje leto je med drugim tudi stota obletnica ustanovitve komunistične stranke in uspešna odprava na Mars bi bila edino pravo darilo.
Glavni cilj odprave je, da bi potrdili (ali ovrgli), ali je na rdečem planetu sploh kdaj obstajalo življenje in kako je planet izgubil vodo. Rover, ki so ga poimenovali po britanski znanstvenici Rosalind Franklin, bo med drugim tudi vrtal v površje četrtega kamna od Sonca. Sposoben bo zavrtati kar dva metra globoko.
Pristanek predviden leta 2023
Ugodno nekajdnevno obdobje za potovanje na Mars se odpre na vsaki dve leti. ExoMars bo tako odpotoval med avgustom in oktobrom 2022. Pristal bo na območju, imenovanem Oxia Planum na severni polobli, in sicer med aprilom in julijem 2023. Po prvotnih načrtih bi sicer morala lander in rover odpotovati že leta 2018.
Šefa Ese in Roskozmosa Jan Wörner, ki se bo letos tudi poslovil od vodilne funkcije v evropski vesoljski agenciji, in Dimitrij Rogozin sta se strinjala, da morajo tako strojno kot programsko opremo plovila dodatno testirati. Že tako malo časa dodatno skrajšuje tudi pandemija novega koronavirusa.
»Sprejeli smo težko, a premišljeno odločitev, da izstrelitev premaknemo v leto 2022. Gnala nas je nuja, da izboljšamo sisteme, pa tudi epidemiološka slika v Evropi, zaradi katere številni strokovnjaki ne morejo potovati. Prepričan pa sem, da so naši koraki in odločitve evropskih kolegov zagotovilo, da bo odprava uspešna,« je poudaril Rogozin. Wörner je dodal: »Ne smemo si dovoliti napake. Več testiranj bo omogočilo varno potovanje in najboljše znanstvene rezultate na Marsu.«
Večina dela je sicer že opravljenega. Pristajalna platforma Kazačok je opremljena s trinajstimi znanstvenimi instrumenti, tudi roverjevih devet instrumentov je uspešno prestalo zadnja termalna in vakuumska testiranja v vesoljskem centru v Toulousu v Franciji.
Odprava je imela hude težave s štirimi padali, saj se je blago trgalo. Po pomoč so se evropski strokovnjaki obrnili na inženirje pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon JPL, kjer že imajo veliko izkušenj, saj so na Mars dostavili že kar nekaj landerjev in roverjev. Odkrili so napako – težava je bila v vrečah, v katerih so spravljena padala pred sprostitvijo, in pred padali so, menda še ta mesec, zadnja testiranja.
Orbiter že pridno dela
Del odprave ExoMars je tudi Trace Gas Orbiter, ki so ga izstrelili leta 2016 in v zadnjih letih že dostavlja pomembne podatke o atmosferski sestavi – vodni pari in metanu. Zadnji je lahko znak življenja. Takrat so na Mars poslali tudi lander Schiaparelli, ki pa se je razletel pri poskusu pristanka.
Kitajci se ne ozirajo na virus
Ameriškim znanstvenikom gredo načrti bolje od rok. Julija bodo s Cape Canaverala na Floridi izstrelili rover, ki so ga poimenovali Perseverance (v prevodu Vztrajnost). Odpravo pripravljajo tudi Kitajci, ki na Mars med drugim prav tako pošiljajo rover, Združeni arabski emirati pa orbiter.
Seveda je vprašanje, kako Kitajci opravljajo zadnja testiranja pred julijsko izstrelitvijo odprave Huoxing, ki vključuje orbiter, lander in rover. Zaradi omejitev potovanj številni sestanki potekajo virtualno, pri samem plovilu je minimalno število ljudi. Kot so zapisali v reviji Nature, so pred dnevi znanstvene instrumente iz Pekinga v Šanghaj, kjer sestavljajo plovilo, peljali z avtomobili namesto z vlaki oziroma letali. Vožnja je trajala 12 ur. Na izstrelitvi tudi menda ne bo povabljencev.
Kot je za Nature poudaril Raymond Arvidson z univerze v St. Louisu, je odprava za Kitajsko politično preveč pomembna, da bi jo ustavili zaradi širjenja koronavirusa. Prihodnje leto je med drugim tudi stota obletnica ustanovitve komunistične stranke in uspešna odprava na Mars bi bila edino pravo darilo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji