Evropski raziskovalni svet (ERC) že 15 let izbira in bogato financira odlične in drzne raziskovalce. Ta podpora je tudi nagrada za njihovo dosedanje delo, saj jim zagotavlja popolno svobodo raziskovanja, formalno pa so to štipendije. Zanje se morajo kandidati najprej sami prijaviti, če hočejo biti izbrani. A prijave so za nekatere raziskovalce trd oreh, ki se mu raje izognejo.

Ob nedavnem obisku Marie Leptin – ta ugledna nemška raziskovalka je od novembra 2021 predsednica ERC – so jo slovenski gostitelji najprej povabili na Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV UL), ki tako kot večina drugih članic UL za zdaj še nima projekta ERC.

Prav zato naj bi bil prvi uradni obisk predsednice ERC v Sloveniji spodbuda, saj je dosedanji neuspeh FDV in več drugih članic UL pri pridobivanju prestižnih projektov domnevno tudi posledica preskromnega odziva raziskovalcev s področja družboslovja. Ker praviloma uspe le desetini prijavljenih in večini ne uspe že s prvo prijavo, je jasno, da je najučinkovitejši recept za več projektov ERC veliko več prijav. Slovenija je za ta namen razvila nekaj inovativnih oblik spodbud. Tako za tiste, ki jim je skoraj uspelo, kot tudi za uspešne, ki ob zagonu potrebujejo pomoč.

ERC vsako leto objavi razpise, ki jih pripravi njegov 22-članski znanstveni svet. Od začetka obstajajo trije razpisi. Prvi (Starting Grant) je namenjen raziskovalcem, ki so doktorirali pred dvema do sedmimi leti, drugi (Consolidator Grant) tistim, ki še gradijo svojo raziskovalno kariero in so doktorirali pred sedmimi do 12 leti, tretji (Advanced Grant) pa za priznane raziskovalce in raziskovalke. Podpora za pet let raziskovanja znaša od 1,5 do štiri milijone evrov, lahko pa tudi več, ko je potrebna zelo draga oprema ali so zelo drage terenske raziskave.

Poleg teh temeljnih kategorij so v ERC uvedli še druge vrste podpore, na primer presojo inovativnega potenciala svojih raziskav (Proof of Concept Grant). Spodbujajo pa tudi prijave na EIC (Evropski svet za inovacije) za podporo pri nadaljnjih korakih k inovacijam. ERC si pri finančnem načrtovanju prizadeva, da več kot polovico denarja dobijo mlajše raziskovalke in raziskovalci.

ERC izbere in nato financira najboljše izmed prijavljenih raziskovalcev ne glede na njihovo raziskovalno področje, leta in državljanstvo. Pomembno je le, da ERC projekt izvajajo v raziskovalnih institucijah znotraj EU.

Dokazano večja znanstvena odličnost v EU

V evropskem, pa tudi svetovnem merilu ERC predstavlja najprestižnejši znanstveni projekt, ki ga lahko dobi raziskovalka oziroma raziskovalec. Dr. Andreja Umek Venturini z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je slovenska nacionalna kontaktna oseba za ERC, je v pogovoru za Znanost, status dobitnikov projektov ERC primerjala s športniki, ki se uvrstijo na olimpijske igre in tam tudi upravičijo pričakovanja. Učinkovitost ERC potrjuje tudi to, da se je v času njegovega obstoja povečal evropski delež med dobitniki Nobelovih nagrad ter drugih najbolj cenjenih znanstvenih nagrad in priznanj. Več kot polovica projektov ERC vključuje tudi vsaj eno patentno prijavo ali zagonsko podjetje.

Naša sogovornica je poudarila, da je med prijavljenimi razmeroma veliko tistih, ki izpolnjujejo zahtevana merila, a se zaradi omejenih sredstev ne uvrstijo med prejemnike. Takim Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARIS) nameni toliko denarja, kot ga dobijo drugi nacionalni raziskovalni projekti. Naše resorno ministrstvo omogoča organizacijo tako imenovane čitalnice ERC, v kateri lahko zainteresirani pogledajo uspešne slovenske prijave, lahko pa organizirajo tudi generalko intervjuja za pridobitev projekta, ki je sestavni del drugega dela ocenjevalnega postopka.

Zgodovina Evrope, gledana z jadranske plaže, ne z berlinskega zidu

Letos so uvedli tudi pomoč v obsegu projekta ARIS pri premostitvi razmeroma dolgega obdobja med obvestilom, da so dobili projekt, in njegovim zagonom. Pomagajo pa tudi po koncu evropskega financiranja, in sicer z manjšimi projekti, katerih cilj je, da ne razpade ekipa, in da se čim bolj izkoristi raziskovalni potencial. Zadnji omenjeni podpori sta slovenska posebnost in Andreja Umek Venturini pričakuje, da bosta v prihodnjih letih tudi dali pričakovane rezultate.

Tudi znanstveni svet ERC je prepoznal neuravnoteženost uspešnosti držav na razpisih ERC (večino projektov dobi le nekaj najrazvitejših držav, med katerimi je na prvem mestu Nemčija) in je zato ustanovil delovno skupino za proučitev slabšega uspeha tistih držav, ki so se zadnje pridružile EU. Ugotovili so, da je za zaostanek na nacionalnih ravneh, krivo pomanjkanje programov za gradnjo in dodatno financiranje raziskovalne kariere, neustrezni način financiranja ambicioznih projektov in pomanjkanje institucionalne podpore potencialnim prijaviteljem. Zato je omenjeni svet državam s premalo projekti predlagal, da uvedejo študijske obiske nosilcev projektov ERC, kar se v Sloveniji že izvaja in tudi že daje rezultate. Slovenci tudi vse bolj sodelujemo v evalvacijskih panelih ERC, nismo pa še imeli svojega predstavnika v Znanstvenem svetu ERC.

Do uspeha v ERC s trdim delom in vztrajnostjo

Univerza v Ljubljani svoj status vodilne znanstvene ustanove v Sloveniji potrjuje tudi z največjim deležem slovenskih projektov ERC. Zadnjega od skupaj desetih projektov za ljubljansko univerzo je pridobila Mirjam Mencej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Za fakulteto je to že drugi projekt, prvega je pridobila Marta Verginella. Dekanja FF UL, prof. dr. Mojca Schlamberger, je na naše vprašanje, kaj zanje pomenita omenjena projekta, odgovorila: »Dobiti projekt ERC je čast za ustanovo, s katere prihaja dobitnik. Kolegici prof. dr. Mirjam Mencej smo ob tej veseli novici čestitali in ji pri projektu zagotovili vso potrebno podporo, ki jo lahko nudi ustanova. Pomen njenega projekta za Filozofsko fakulteto UL kot osrednjo slovensko humanistično ustanovo se kaže tudi na simbolni ravni. To je projekt s področja humanistike, ki govori o bivanju in medčloveških odnosih, ki so v današnjem digitalnem svetu pogosto videni kot manj pomembni za trg in tako imenovano odličnost, dolgoročno pa nas brez njih ne bo več.«

Dekanja FF UL je tudi opredelila pomen uspešnosti pri pridobivanju projektov ERC. »Podelitev projekta ERC je svojevrstno poplemenitenje statusa raziskovalca s strani Evropske unije. Edini merili za dodelitev financiranja sta znanstvena odličnost in znanstvena ustvarjalnost, kar je za raziskovalce velika spodbuda in obenem potrditev, da so pri nas vrhunski raziskovalci ter da nam uspeva ohranjati ustrezne pogoje za sobivanje ambicij po kakovostnem pedagoškem delu in mednarodni raziskovalni odličnosti.«

Majhni inštituti v velikih težavah

Vredno pa je omeniti, da se je večina naših nosilcev projektov ERC, tako z univerze kot iz drugih raziskovalnih ustanov, do njih prebila s trdim delom in vztrajnostjo. Predvsem niso odnehali že po prvem neuspešnem poizkusu. Tako nam je pred leti svoje prizadevanje ob pridobivanju projekta Odprti večdelčni neravnovesni sistemi opisal fizik prof. dr. Tomaž Prosen, naš tretji dobitnik projekta ERC, s fakultete za matematiko in fiziko: »To je bila moja druga prijava. Prvič sem se prijavil pred dvema letoma in za malo zgrešil prag za financiranja. So me pa povabili k ponovni prijavi. Naslednje leto sem predlog projekta popravil in z njim mi je uspelo. Ob prvi prijavi nisem nič pričakoval, saj sem vedel, da je velikanska konkurenca. Nato pa so mi recenzije prve prijave pokazale, da imam realno možnost. Videl pa sem, da so moj projekt recenzenti ocenili za visoko rizičen. Dali so mu visoko oceno, hkrati so pa dvomili o njegovi uresničljivosti. O tem sem jih torej poskusil prepričati ob drugi prijavi. Priporočila si lahko pridobiš samo z rezultati, ki si jih dosegel v minulih desetih letih. Skliceval sem se na svoje raziskave iz leta 2011, ko mi je uspelo rešiti problem, ki so ga pred tem neuspešno reševali več let. Ta rezultat je bil zelo odmeven, očitno pa je to vplivalo tudi na odločanje recenzentov ERC, saj gre pri predlaganem projektu dejansko za razširitev ideje iz leta 2011.«

Večina naših nosilcev projektov ERC se je do njih prebila s trdim delom in vztrajnostjo. Predvsem niso odnehali že po prvi neuspešni prijavi. FOTO: Igor Bratož  

Covid-19 kriv za afero predsednika ERC

Očitno se nobena evropska institucija ne more izogniti aferi in v ERC je zanjo poskrbel predhodnik sedanje predsednice ERC, Mauro Ferrari. Ta ugledni znanstvenik z ameriškim in italijanskim državljanstvom je bil do nepreklicnega odstopa, ki ga je pojasnil z odprtim pismom, predsednik ERC komaj dobre tri mesece, od 1. januarja do 7. aprila 2020. Povedal je, da je odstopil, ker znanstveni svet ERC ni sprejel njegove pobude, da ERC ves denar nameni za boj proti covidu-19. To pa ne pomeni, da ERC v času pandemije ni imel tovrstnih projektov. Bilo jih je kar 50, zanje je ERC namenil okoli 100 milijonov evrov.

Po stagnaciji rast ali padec?

ERC je že v sedmem okvirnem programu evropskih raziskav (ta program se je iztekel leta 2014) finančno močno napredoval. Začel je z letnim proračunom 300 milijonov evrov, po šestih letih, pred iztekom sedmega okvirnega programa, pa mu je pripadlo že več kot 1,7 milijarde evrov na leto oziroma 15 odstotkov letnega proračuna tega programa. Zaradi izpolnjenih pričakovanj so mu v programu Obzorje 2020 namenili še večji delež skupnega proračuna za znanost in raziskave, približno 17 odstotkov celotnega evropskega programa za raziskave in razvoj. V sedanjem programu Obzorje Evropa, ki se je začel leta 2021 in ga je zaznamovala tudi zakasnitev sprejema proračuna, se je finančna rast ustavila. Izbrani raziskovalci dejansko dobivajo toliko denarja kot prej, a zaradi podražitev dejansko dobivajo manj. Andreja Umek Venturini upa, da bo stagnaciji sledila ponovna rast sredstev, a to bo, seveda, predvsem politična odločitev. Raziskovalci se strinjajo, da bo ugodna, če bo temeljila na presoji dosedanjih učinkov spodbud ERC, ki sodijo med najboljše, kar je prinesla Evropska unija.