Evropske spodbude za inovativnost

»V znanosti smo v Evropi izjemno dobri. Vendar pa nato korak naprej včasih ni najuspešnejši, torej, da rezultate iz laboratorijev prenesemo v gospodarstvo. Ravno na to vrzel odgovarja program Evropskega sveta za inovacije (EIC). S spodbudami želimo to znanje prevesti v inovativna, uspešna in hitro rastoča podjetja,« je poudarila Jana Kolar, ambasadorka EIC.

Program Evropskega sveta za inovacije je namenjen finančni podpori najprodornejših inovacij, usmerjen pa je tudi v zelo tvegane projekte, ki na trgu sicer ne morejo pridobiti drugih oblik financiranja. »Evropska komisija je z novim programom Obzorja Evropa znaten del sredstev namenila tudi EIC, ki so ga ustanovili leta 2021, da bi spodbudili inovacije in podjetništvo v Evropi,« je pojasnila dr. Jana Kolar. »EIC zagotavlja podporo za široko paleto projektov, od zgodnjih temeljnih raziskav do razvoja tržnih produktov,« je dodala.

»Ime EIC vsaj nekoliko spominja na bolj znano kratico ERC ali Evropski raziskovalni svet, ki so ga ustanovili pred šestnajstimi leti, da bi spodbujali najodličnejše temeljne projekte v znanosti. ERC-financiranje je eno najprestižnejših, tudi več slovenskih znanstvenikov je te projekte že pridobilo. EIC je komplementaren ERC, namenjen je namreč inovacijam in inovativnim podjetjem. EIC se osredotoča predvsem na ideje, ki imajo možnost temeljito spremeniti trg ali poseči nanj,« je poudarila.

EIC ima podobno kot ERC različna financiranja. Financiranju zgodnjih stopenj razvoja (TRL 1–4) novih prebojnih tehnologij, ki imajo potencial postavljanja novih standardov in oblikovanja novih trgov, je namenjen program EIC Iskalec (Pathfinder). Na razpis se lahko prijavi konzorcij najmanj treh partnerjev (lahko so to inštituti ali gospodarski subjekti) iz treh različnih držav. Ti projekti so sofinancirani v višini treh milijonov evrov nepovratnih sredstev. Vmesna stopnja je EIC Prehod (Transition), ta je usmerjen v projekte, ki so, denimo, na predhodni stopnji pokazali velik potencial, da postanejo uspešni tržni produkti (TRL 4–6). Prijavijo se lahko posamezni prijavitelji ali konzorciji. EIC Pospeševalnik (Accelerator) pa je namenjen projektom na stopnji razvoja TRL 5–8. Predvidena je samostojna prijava malih in srednjih podjetij in malih ​​​mid-cap podjetij (podjetij s srednjo tržno kapitalizacijo). Financiranje predvideva nepovratna sredstva v višini do 2,5 milijona evrov in lastniško investicijo do 15 milijonov evrov. Tega načina lastniškega financiranja, kot ga pozna EIC, v Sloveniji nimamo, je dodala in nadaljevala, da evropsko sofinanciranje vsekakor pomaga tudi pri zniževanju tveganj, ki so pri inovacijah pogosto visoka, to pa pritegne zasebne investitorje.

Do zdaj so v EIC, kot je naštela dr. Kolarjeva, podprli 1600 zagonskih podjetij. »Pomagali smo ustvariti 12 samorogov, to so podjetja, ki so hitro presegla vrednost milijardo evrov, in 112 kentavrov, torej podjetij, katerih vrednost je večja od sto milijonov evrov in imajo potencial, da postanejo samorogi. Vsekakor pa gre za prestižne spodbude, podjetja in raziskovalci iz javnega sektorja morajo skozi natančno in zahtevno evalvacijo,« je poudarila.

Na razpise na EIC sprejemajo najrazličnejše ideje. »V vsakem programu pa poudarijo nekaj prioritetnih področij, med temi so letos hramba energije, kvantne tehnologije, vesoljske tehnologije in podobno,« je pojasnila dr. Jana Kolar, ki je sodelovala pri razvoju samega koncepta EIC, zdaj pa je njegova ambasadorka. »Moja naloga je predvsem, da sledim razvoju področja in pomagam pri promociji programov. Tudi v svetu EIC je Slovenka, in sicer Špela Stres, vršilka dolžnosti novoustanovljene Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris).«

Financiranja deležna tudi tri slovenska podjetja

Do zdaj so bila na razpisih EIC Pospeševalnik uspešna tudi tri slovenska podjetja, s spodbudami v skupni vrednosti 4,56 milijona evrov, je povedala dr. Jana Kolar. To so Biosistemika, Mycol in PlanetCare. Institut Jožef Stefan, Univerza v Mariboru in Kemijski inštitut pa so s prijavami na razpisu EIC Iskalec skupno prejeli 2,57 milijona evrov.

Podjetje Biosistemika razvija tehnologijo zapisovanja podatkov na DNK. Digitalni podatki so danes pretežno shranjeni v velikih podatkovnih centrih, ki so energijsko zelo potratni in so med večjimi povzročitelji emisij CO₂. Poleg tega obstaja bojazen, da določene količine proizvedenih podatkov enostavno ne bomo mogli več shranjevati, kar resno ogroža naše celotne digitalne ekosisteme in digitalno varnost. Tako se iščejo trajnostne tehnologije shranjevanja, ena izmed možnosti je DNK kot izdatna, trajnostna in stabilna rešitev za shranjevanje podatkov. V podjetju Biosistemika so patentirali inovacijo Datana, ki jo želijo zdaj komercializirati. DNK ima življenjsko dobo več kot 1000 let in zmožnost hraniti 20-milijonkrat več podatkov na gram snovi kot katera koli druga obstoječa tehnologija shranjevanja.

Podjetje Mysteria Colorum – MyCol, ki je spin-off podjetje Kemijskega inštituta, pa je sredstva pridobilo za razvoj in izdelavo temperaturno občutljivih nalepk, ki spreminjajo barvo, za embalaže v hladnih dobavnih verigah. Organski kompoziti se uporabljajo v teh črnilih za določanje temperature, pri kateri se barva spreminja med obarvano (črno, modro, magenta, rdečo) in razbarvano. Gre za poceni rešitev za spremljanje produktov v hladni verigi, ali so bili produkti pri transportu vseskozi hranjeni pri ustrezni temperaturi, je pojasnila dr. Kolarjeva.

Podjetje PlanetCare pa je izdelalo filtre za pralne stroje za preprečevanje onesnaževanja z mikrovlakni. Fibrestop je prvi vgradni filter iz mikrovlaken za pralne stroje. Naprava je sestavljena iz trpežnega ohišja, zamenljive kartuše in notranjega filtra. Filtriranje temelji na fizičnem zajemanju vlaken in v nobeni fazi postopka se ne uporabljajo nobene kemikalije. Kartuše je mogoče vrniti v PlanetCare v recikliranje, kar zagotavlja popolnoma zaprt sistem in krožni poslovni model.

Mariborska univerza in IJS sta sredstva pridobila za razvoj novih materialov: magnetno-električnih tekočin, ki bodo omogočale spreminjanje svojih lastnosti pod vplivom električnega in/ali magnetnega polja. Material bo omogočil razvoj novih senzorjev, namenjenih širokemu naboru industrijskih, transportnih in medicinskih aplikacij. Kemijski inštitut pa v konzorciju Virofight predlaga radikalno nov pristop za boj proti virusnim okužbam, ki pomaga zmanjšati obseg in sam vpliv virusnih okužb, obravnava problem pomanjkanja široko uporabnih protivirusnih zdravljenj in ustvarja sredstva za boj proti nastajajočim patogenom. Namesto ciljanja virusno specifičnih beljakovin ali encimov z majhnimi molekulami, kot to počnejo sedanja protivirusna zdravila, bodo zgradili sintetične nanolupine, ki lahko specifično prepoznajo in zajamejo celotne viruse, da učinkovito nevtralizirajo patogen z okluzijo.

Manjkajoča nacionalna shema

Kot je povedala sogovornica dr. Jana Kolar, ki je sicer tudi predsednica Evropskega strateškega foruma za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI) in izvršna direktorica inštituta Ceric-Eric, se Slovenija zaveda, da je eden večjih problemov ravno razkorak med znanostjo in gospodarstvom. »Slovenija ni otok z edinstvenim sistemom. Lahko pogledamo in se naučimo, kako to rešujejo druge države, kako je urejeno na evropski ravni. EIC ima odličen evalvacijski sistem in program financiranja, pomembno pa je, da v državi obstajajo inštrumenti, ki spodbujajo prijave na tovrstne razpise in uspešne inovacijske projekte.«

Dr. Kolarjeva, ki je bila v preteklosti med drugim predsednica upravnega odbora ARRS, meni, da je koncept preoblikovanja ARRS v Aris dober. Vlada je konec aprila sprejela sklep o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris). Aris je univerzalna pravna naslednica Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in prevzema vse njene obveznosti, od Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit) pa bo Aris prevzela še dejavnost na področju tehnološkega razvoja in inovacij. »Instrumenti, ki povezujejo in podpirajo raziskave in inovacije, bodo bolj usklajeni. Država vlaga v temeljno znanost, na marsikaterem področju se ta lahko razvije naprej v inovacije, ki končajo na trgu, vendar je za to potrebna specifična podpora. Če je ni, nastane ozko grlo in začetna investicija se na trgu nikoli ne povrne,« meni dr. Jana Kolar.

Pojasnila je še, da EIC omogoča, da se z ustreznimi instrumenti spodbujanja podjetništva in inovacij na nacionalni ravni podjetja lahko uvrstijo neposredno v drugo fazo izbora na evropski ravni. »Slovenija je ena redkih držav, ki tega instrumenta še nimajo, in ko gledamo uspešnost na razpisih EIC, smo med manj uspešnimi državami. Potruditi se je treba, da bo EIC našim raziskovalcem in podjetjem bolje poznan in da bo tudi nacionalna shema spodbujala prijave na razpise. Poleg tega pa EIC dobrim projektom, ki pa financiranja ne prejmejo, daje pečat odličnosti, ki je namenjen temu, da se spodbuja financiranje na nacionalni ravni.« Dr. Jana Kolar je še poudarila, da bi morala Slovenija pripraviti dve shemi: eno, ki je primerljiva s shemami EIC, da bi se prijavitelji lahko neposredno uvrstili v drugo fazo izbora, na drugi strani pa imeti shemo, iz katere se bodo financirala podjetja, ki so na razpisih EIC pridobila pečat odličnosti, ne pa tudi finančnih sredstev.