Člani znanstvene skupnosti smo prijatelji in zavezniki

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

V zadnjih letih kar računalnik. V študijah, v katerih sodelujem in jih soustvarjam, proizvajamo ogromne količine podatkov. Moja naloga je, da za te podatke skrbim, jih urejam in smiselno povezujem. Obvladovanje in obdelava podatkov terjata veliko časa, je pa poseben čar, ko iz na videz nepregledne množice podatkov pridem do novih znanstvenih spoznanj. Seveda moje delo zahteva tudi vsakodnevno pisanje in branje znanstvenih člankov in komunikacijo z ljudmi z vsega sveta.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Preučujem, koliko smo ljudje izpostavljeni potencialno škodljivim snovem iz okolja in njihov morebitni vpliv na zdravje. Poleg določanja koncentracij kemijskih elementov in spojin v krvi, urinu oziroma laseh vrednotimo, kaj te koncentracije pomenijo za naše zdravje, ter ugotavljamo njihove glavne vire. Vsakodnevno v telo vnesemo razmeroma majhne odmerke škodljivih snovi. Neželeni učinki na zdravje se zato lahko pokažejo šele kasneje v življenju. Prav zato si v širši znanstveni skupnosti prizadevamo najti merljive biokemične, molekularne in fiziološke spremembe v telesu, ki bi odražale odziv na neko škodljivo snov oziroma skupino snovi še pred pojavom bolezni.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost združuje ljudi z vsega sveta, ne glede na narodno, politično ali versko pripadnost. Člani znanstvene skupnosti smo prijatelji in zavezniki, skupaj iščemo rešitve. Čeprav je delo zahtevno in terja veliko časa, znanost omogoča precej ustvarjalne svobode, kar mi veliko pomeni.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Naša znanstvena spoznanja vplivajo na regulatorno politiko za zmanjševanje izpostavljenosti škodljivim kemikalijam v vsakdanjem življenju. Konkretno se to kaže v zmanjševanju nekaterih zdravstvenih težav, na primer motenj v razvoju otrok in nevrodegenerativnih obolenj v starosti.

Senzorji na zapestju golfista

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Že v osnovni šoli. Prebrala sem veliko naravoslovnih knjig in veliko časa preživela v naravi, kjer so se mi ves čas porajala nova vprašanja. Čeprav me je od nekdaj privlačil svet rastlin, me je pot zanesla v nekoliko drugačno smer.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Moja strast je kolesarjenje. Gorsko, cestno in kot način prevoza. Kolo je genialno transportno sredstvo. V približno pol ure lahko ob dokaj lagodni vožnji premagamo 10 kilometrov, pri tem pa s seboj po nepotrebnem ne vozimo tone in pol pločevine. Poleg tega ugodno vpliva na naše počutje in zdravje. Ukvarjam se tudi z drugimi športi in uživam v branju. V zadnjem času predvsem leposlovja.

Plazove proučujemo, da bi jih znali preprečiti

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Na prvem mestu radovednost, takoj za tem vztrajnost. Sposoben mora biti sprejeti kritiko in dvomiti o svojem delu. Ugotavljam pa tudi, da najboljši znanstveniki nikoli niso izgubili tiste prave otroške igrivosti in domišljije.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Po mojem mnenju odkritje v psiholoških in socioloških znanostih, ki bo omogočilo družbeno sprejemanje tehnologij, znanstvenih spoznanj na različnih področjih, ki sicer že danes omogočajo družbeno blaginjo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Zemlja je edini planet, na katerem so ravno pravšnje razmere za življenje, v obliki kot ga poznamo. Bolj se mi zdi smiselno, da bi čas in denar, ki ga vlagamo v potovanje na druge planete, usmerili v skrb za ohranjanje teh razmer in virov za življenje na Zemlji.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vsekakor na jedrsko energijo. Je neodvisna od vremenskih razmer (sonce, veter, padavine), najmanj obremenjuje okolje, in kar je bistveno – tehnologija je na voljo že danes.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Ne bi se ozirala v zgodovino, temveč bi se z veseljem dobila na kavi z marsikaterim raziskovalcem iz te rubrike. Dialog med raziskovalci različnih področjih lahko prinese ideje, ki spreminjajo svet!

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjige in kolumne dr. Alojza Ihana, miniserijo Černobil ter celo vrsto zanimivih predavanj iz sklopa TED Talks. Med temi mi je najljubše predavanje Battling bad science Bena Goldacra.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

V vzorcu človekovega urina in krvi lahko izmerimo približno 150 različnih snovi iz okolja oziroma njihovih presnovkov, ki v telesu nimajo znane funkcije. Sama prisotnost take snovi v našem telesu še ne pomeni nevarnosti za zdravje, zato raziskujemo njihov posamični, v najnovejših raziskavah pa predvsem skupni vpliv na zdravje.