Kaj se dogaja v baterijah

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljan instrument je suha komora. To je velika omara z eno stranico iz stekla, iz katere štrlijo črne gumijaste rokavice. V takšni komori imamo argon namesto zraka, pri čemer še posebej skrbimo, da ne vsebuje vode ali kisika. Razlog za uporabo komore je v občutljivosti materialov, s katerimi delamo. Omogoča nam, da delo opravimo v miru, material ali akumulatorske celice pa skrbno zapakiramo v zaščitni ovoj, preden jih vzamemo iz suhe komore.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z razumevanjem delovanja akumulatorjev. Zame baterija ni samo črna škatla, ki ima določeno napetost in kapaciteto, škatla, ki lahko dela ali ne. Natančno me namreč zanima, katere spremembe ali reakcije se v njej dogajajo, ko se prazni ali polni. Pogosto to pomeni, da se trudim najti različne analitske tehnike, s katerimi lahko »pogledamo« v notranjost med samim delovanjem akumulatorja. Ko ugotovim, kaj točno se znotraj dogaja, lahko določim, kateri procesi najbolj omejujejo delovanje in na katere bi se pri nadaljnjih raziskavah in izboljšavah morali osredotočiti.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Vpliv je predvsem posreden. Trenutna težava je, da imam majhnega otroka, ki bi moral biti v vrtcu in čigar stari starši živijo v drugih regijah. Čeprav so laboratoriji odprti, tako vseeno težko opravljam eksperimentalno delo v želenem obsegu. Prav tako je delo od doma z leto in pol starim otrokom milo rečeno okrnjeno.

Zakaj imate radi znanost?

Ko sem bila mlajša, sem doma razstavila vsak kemični svinčnik, da bi videla, kateri so njegovi sestavni deli in kako deluje. Ati sicer nad tem ni bil navdušen, ker ni imel več s čim reševati križank, ampak radovednost je pri meni kljub temu ostala. Tako zame znanost še vedno pomeni predvsem igro; da lahko pogledam v notranjost akumulatorjev in ugotovim, zakaj delajo ali ne. Po drugi strani jo imam rada tudi zaradi vseh priložnosti za človeštvo in izboljšav v življenju, ki jih omogoča.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Dobro delujoči akumulatorji iz trajnostnih materialov, ki jih lahko uporabimo v mobilnosti ali za prehodno shranjevanje energije iz obnovljivih virov, pomenijo zmanjšanje onesnaženja ozračja in korak v smeri obvladovanja globalnega segrevanja.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Ne spomnim se nobenega prelomnega dogodka, nekako je pač tako naneslo. Čeprav si življenje poskušam natančno planirati, se na koncu skoraj vedno obrne drugače, kot sem predvidela. V znanstvenico so me sicer po tihem in počasi in mogoče celo nezavedno vzgajali doma, v osnovni in srednji šoli.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Kadar najdem čas, rada ustvarjam – všeč so mi razna ročna dela (šivanje, kvačkanje, pletenje), pri katerih iz nič ustvariš uporaben izdelek, s katerim lahko tudi koga razveseliš.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Najbolj pomembno je, da si zna zastaviti prava vprašanja. Odgovor je tak, kot pač je, kot ga je določila narava.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Nimam kristalne krogle (pa tudi želim si je ne). Sklepam, da bo takšno odkritje prišlo iz enega od dveh zelo različno velikih svetov – prostranega vesolja ali delčka atoma.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Najbrž ne. Že daljša potovanja po Zemlji me kdaj skrbijo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Akumulatorje, itak!

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Glede na trenutne omejitve bi za začetek zagotovo izbrala svoje sodelavce.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Slovenske portale o znanosti – Kvarkadabra, Metina lista …

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Predvsem, kako pestro je. Večina ljudi pozna svinčene in litij-ionske akumulatorje, mogoče nikelj-kovinsko hidridne. Dejansko je materialov, ki jih na tem področju raziskujemo, ogromno. Že v našem laboratoriju raziskujemo kalcijeve, natrijeve, aluminijeve, magnezijeve, litij-kovinske akumulatorje, žveplove, akumulatorje na osnovi organskih spojin ali polimerov.