Cepljeni obvarujejo tudi soljudi

Cepiva proti covidu-19 so v uporabi že dobre štiri mesece, toda znanstveniki še vedno omahujejo pri odgovoru na vprašanje, kako uspešna so pri zmanjševanju možnosti prenosa virusa. Glavni namen cepiv je seveda zaščita pred boleznijo oziroma preprečevanje hujših oblik bolezni in pri tem so zelo učinkovita. V kliničnih preizkusih so preprečila razvoj simptomov v 50 (Sinovac) do 95 odstotkih (Pfizer in Biontech), v praksi se je učinkovitost potrdila.

Ker zaščita v nobenem primeru ni popolna, se nekateri cepljeni še vedno okužijo, a vprašanje je, kolikšna je verjetnost, da bodo tudi prenašalci virusa oziroma okužbe. Končno imamo več dokazov, da cepiva proti covidu-19 poleg zaščite pred boleznijo oziroma razvojem hujših simptomov zmanjšajo možnost prenosa virusa na druge.
 

Manjša koncentracija virusa

Zgodnje študije na živalih so že pokazale, da cepiva lahko preprečijo prenos okužbe, toda živali niso ljudje, zato smo nestrpno čakali, kaj bodo pokazale študije na ljudeh. Prejšnji mesec je britanska agencija za javno zdravje objavila rezultate raziskave o prenosu novega koronavirusa, ki je zajela več kot 365.000 gospodinjstev, v katerih so živeli cepljeni člani z necepljenimi. Izkazalo se je, da je zaščita s cepivoma Pfizerja in AstraZenece zmanjšala verjetnost prenosa virusa za 40 do 60 odstotkov. To z drugim besedami pomeni, da je verjetnost, da bodo cepljeni, tudi če se okužijo, virus prenesli na druge, za polovico manjša kot pri tistih, ki niso bili cepljeni.



Ena od izraelskih študij bi lahko nakazovala, kaj je razlog za takšen rezultat. Raziskovalci so namreč analizirali brise iz nosu 5000 cepljenih in obenem okuženih ljudi in ugotovili, da je bila količina virusov v brisih bistveno manjša kot pri tistih, ki niso bili cepljeni. Pri večji koncentraciji virusa na sluznici je seveda možnost prenosa okužbe večja.
 

Cepimo se tudi zaradi drugih

Takšni rezultati imajo zelo pomembno posledico: cepivo namreč ne zaščiti samo tistega, ki se cepi, ampak tudi ljudi, ki so z njim v stiku. Prekinitev prenašalske verige v skupnosti in omejevanje nadaljnjega širjenja pa sta ključnega pomena za zaščito tistih, ki jih cepivo slabše zaščiti ali se morda zaradi različnih razlogov ne bodo cepili, kot so otroci in ljudje z alergijami ali z oslabljenim imunskim sistemom. Takšen učinek cepiv bo tudi močno povečal možnosti za dosego sprejemljive stopnje imunosti in tako zmanjšal potrebo po omejitvenih ukrepih.

Pogoj za takšen optimističen scenarij pa je močna odpornost proti virusu, ki bo pri cepljenih sčasoma gotovo upadla. Za zdaj še ni jasno, kako dolgo cepiva zagotavljajo sprejemljivo zaščito in kako pogosto bodo potrebni obnovitveni odmerki. Težavo bi lahko pomenile tudi nove različice virusa sars-cov-2, ki bi se izmuznile zaščiti, ki jo dajejo trenutna cepiva.
Čeprav je pri cepljenih najverjetneje manjša možnost za prenos virusa, je vseeno pomembno, da se do nadaljnjega držijo smiselnih ukrepov in tako zaščitijo tiste, ki niso, ne bodo ali ne morejo biti cepljeni.

———
Jennifer Juno je raziskovalka na Inštitutu Petra Dohertyja v Melbournu, Adam Wheatley pa raziskovalec na oddelku za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Melbournu.