Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Fotoaparat, s katerim dopolnjujem verjetno eno boljših zbirk skalnih oblik kraških pojavov po svetu – v njej so jame, podtalni kamniti gozdovi in raznovrstne škraplje v Sloveniji in Evropi, kamniti gozdovi ter jame v Braziliji, tropski kras na Kubi, severnoameriške škraplje in tiste v puščavskih predelih na Arabskem polotoku, v Iranu in severni Afriki, pa gorske škraplje Altaja na jugu Sibirije, kraški pojavi v Junanu na Kitajskem, znameniti kamniti gozdovi Šilina, vse do svojevrstnih škrapelj na severu Tibeta, jam v Vietnamu, kraških oblik na mladih apnencih v Avstraliji ter koralnega otoka Minamidaito v Tihem oceanu.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V deželi matičnega Krasa in krasoslovno klasičnega krasa se trudimo razvijati celostno krasoslovje. Poglabljamo temeljno znanje o kraškem površju, jamah in vodah ter njegovih bioloških in mikrobioloških značilnostih ter razvoju in starosti. Edini v svetu razvijamo doktorski študij krasoslovja in sodelujemo pri varovanju, načrtovanju ter posegih na krasu – oskrba z vodo, drugi tir, razvoj turizma v jamah … Sam se v tesnem sodelovanju z Martinom Knezom posvečam tudi raziskovanju sledi dejavnikov oblikovanja in razvoja kraških pojavov na raznovrstnih kamninah in v različnih razmerah sveta. To so skalne oblike, ki nam kot zapisi odlično pomagajo pri razlagi razvoja kraškega površja in jam. Le prebrati jih je treba znati. Povezane v razvojne modele so korak naprej v krasoslovno geomorfoloških in speleoloških raziskavah. Pomagamo si z laboratorijskim modeliranjem z mavcem, ki ga izpostavljamo umetnemu dežju in razvoju pod naplavinami ter prstjo, in z ustvarjanjem umetnih jam.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Ves čas razglabljamo o morebitnih vplivih skozi kraško okolje. Pred tednom dni smo oddali v tisk pri založbi Springer inštitutsko knjigo Karstology in the Classical Karst, pred desetimi dnevi študijo o oblikovanju marmorjev v altajskem gorovju in uspelo nam bo zaključiti še kar nekaj znanstvenih razprav. Nato pa nazaj na teren. Res pa je, da se osebnih stikov pri raziskovanju in predavanjih ne da povsem nadomestiti s spletnimi povezavami.
 

Zakaj imate radi znanost?

Saj si našega smiselnega razvoja brez nje sploh ne morem predstavljati. Čas je in dovolj znanja imamo, da vsi skupaj premišljeno vzamemo v roke sebe in naše življenje.


 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Okoli 47 odstotkov Slovenije je kraške in 30 odstotkov Evrope ter 20 odstotkov sveta. Dobro poznavanje in razumevanje raznovrstnega krasa po svetu je eno temeljnih izhodišč za razvoj življenja na njem in varovanje.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Nimam se za znanstvenika, skušam le razumeti in zavestno načrtovati.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad se ukvarjam, pravzaprav sem kar obseden tudi z literaturo in plezanjem.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Zmožnost sodelovanja, kar nam edino zagotavlja svobodo (tudi pri raziskovanju in uporabi izsledkov).
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Način, kako nas prepričati, da se iz skupnosti razvijemo v pravično družbo. Ne vem, ali bom to doživel, trudil pa se bom na vsakem koraku.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Kakšen smisel pa bi imelo plezanje pri tamkajšnji težnosti?
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na ljubezen.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Vsak dan (upam, da kmalu spet) se na kavi srečam s sodelavci. Pogosto, odlično sodelujemo s krasoslovci z vsega sveta, so z nami na kavi tudi tisti iz tujine.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Lacanovo knjigo Štirje temeljni koncepti psihoanalize.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Naš doktorski študij krasoslovja, ki deluje pod okriljem Univerze v Novi Gorici, je tudi krasoslovno študijsko središče Unesca. Z dolgoletnimi sodelavci in prijatelji z junanske univerze na Kitajskem smo skupaj v Kunmingu ustanovili mednarodno središče za raziskovanje krasa in krasoslovni laboratorij.
–––
Prof. dr. Tadej Slabe je zaposlen na Inštitutu za raziskovanje krasa na Znanstvenoraziskovalem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg tega, da je raziskovalec je tudi večkratni državni prvak v športnem plezanju in eden najboljših svetovnih plezalcev v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.