Neomejen dostop | že od 9,99€
Da ga zanima naravoslovje, je spoznal že v zgodnjih letih šolanja; v gimnaziji, ki jo je obiskoval v Tolminu, pa se je Uroš Uršič odločil za študij kemije. Doktorja organske kemije, ki je zaposlen kot strateški produktni vodja v Novartisovih tehničnih dejavnostih, je službena pot peljala v ZDA, kjer je leto in pol delal v povsem novem (kulturnem) okolju v mednarodni ekipi, predvsem pa na področju, kjer je imel pred prihodom le malo znanja: tam se je prvič resneje seznanil s celičnimi in genskimi terapijami.
Kot pravi, je največ, kar mu je dala izkušnja čez lužo, to, da je ugotovil, da ima veliko sposobnost agilnega učenja in da je mogoče s pravim pristopom – četudi o sami tematiki veš zelo malo – hitro postati aktiven in pomemben člen neke ekipe. »Vse se da (naučiti),« poudarja z vedrim glasom in pravi, da je bil ta izziv – tako z novo tehnologijo kot tudi delo z drugimi kulturami – dobrodošel tudi po vrnitvi v Slovenijo. Takrat je namreč postal odgovoren za strategijo proizvodnje in dobavljivosti inovativnega zdravila, ki prinaša popolnoma nov pristop zdravljenja povišanega holesterola. Pravi, da so prebojne terapije pomemben napredek v medicini, s katerimi stremimo k odpravi vzrokov bolezni in ne zgolj lajšanju simptomov. Sogovornik pravi, da se v Novartisu vidi, dokler mu bo ta omogočil nove izzive in nova znanja.
Njegova izkušnja s tujino je bila pravzaprav prva resna izkušnja selitve. »Počutil sem se, kot da sem skočil v vodo in moram pač 'plavati', saj sem bil v novem okolju, šel sem sam, v neki povsem drug del podjetja na drugem koncu sveta, kjer nisem poznal nikogar. Začel sem ponovno iz ničle,« pripoveduje sogovornik. Pravi, da je bilo zelo pomembno, da mu je vodja, tisti, ki ga je zaposlil, zaupal, četudi je bilo zanj to povsem novo področje. Ena ključnih oziroma prvih stvari, ki jih je moral narediti, je bila ta, da je v svoji ekipi oziroma med ljudmi vzpostavil zaupanje, saj je bilo to nujno za njegov vodstveni položaj.
Olajševalna okoliščina v sicer novem okolju je bila ta, da je bila ekipa precej mednarodna, zato ni bil edini »tujec«. Pomembno oziroma močno vlogo je imel tudi sam kulturni dejavnik – »cultural training« je del službenega paketa menjave lokacije. »Pravzaprav dobiš strokovnjaka za medkulturne razlike, ki ti pojasni, kako delujejo Američani, kako se odzivajo, kar vsekakor pomaga in se mi je zdelo pozitivno.«
Uroš Uršič
Organski kemik, ki mu je bilo naravoslovje blizu že od zgodnjih osnovnošolskih let. Kot zaposleni v podjetju Novartis se je za leto in pol preselil v ZDA, kjer se je znašel v novem okolju in se prvič resneje seznanil s celičnimi in genskimi terapijami. Je eden tistih zaposlenih, ki ima močno izraženo sposobnost agilnega učenja in sprejemanja novih izzivov, zato verjame, da pot v Ameriko ni bila njegova zadnja službena pot oziroma delo v tujini.
Kot je povedal, so Američani sicer odprti, hitro navežejo stik, vzpostavijo pogovor, vsaj v njegovem primeru je bilo tako, »saj sam nisem najbolj vešč navezovanja prvih stikov«. Kmalu pa je ugotovil, da je iz bežnih poznanstev z Američani težje vzpostaviti globlji odnos. Zato je bil, kot prizna, večji izziv, da je poleg odnosov na delovnem mestu našel tudi prijatelje, ljudi, s katerimi se je družil zunaj službe. »Na neki točki sem ugotovil, da je treba 'ciljati' na ljudi, ki se znajdejo v podobni situaciji, kot sem se jaz: torej da so se pred kratkim sami preselili v New Jersey. Tako sem spoznal prijatelja (sicer Američana, ki se je – tako kot jaz – znašel v zanj novem mestu), s katerim imava še vedno redne stike in skupaj potujeva.«
Uršič poudarja, da v medicini poznamo klasično zdravljenje: če nas boli glava, vzamemo protibolečinsko tableto, ki pa ne bo zdravila izvora bolečine. »Sodobna medicina in znanost se osredotočata na mehanizme oziroma metabolizem – od kod bolezen izvira. Stremita k temu, da naslovita pravi izvor, kot je bilo v primeru genske terapije za spinalno mišično atrofijo. Ker gre za bolezen z gensko okvaro, naslavljata, kako jo odpraviti. In k temu stremimo naprej, saj je stvar v tem, da je bolje popraviti nekaj, kar je 'zlomljeno', kot pa zgolj zdraviti z 'obliži'.«
Pri tovrstnih prebojnih zdravilih pa je eden od dejavnikov cena zdravila. Vendar pa Uršič ob tem govori o drugem konceptu: če imamo na eni strani zdravilo, s katerim lahko z enkratnim odmerkom odpravimo bolezen in ki zaradi samih stroškov razvoja, znanja, učinkovin stane več, na drugi strani pa imamo zdravljenje z običajnimi zdravili, ki lahko traja leta in leta, je skupni znesek zadnjega lahko celo višji kot v prvem primeru.
Sodobna medicina in znanost se osredotočata na mehanizme oziroma metabolizem – od kod bolezen izvira. Stremita k temu, da naslovita pravi izvor bolezni in kako jo odpraviti.
»V Novartisu smo vodilni na področju celičnih in genskih terapij in zelo dobro se zavedamo odgovornosti, ki jo s tem nosimo. Določanja cen naših zdravil se lotevamo celostno. Cena zdravila je odraz štirih dejavnikov: prvič, osnova je potreba po določenem zdravljenju, drugič, klinična vrednost, ki jo prinaša zdravilo, tretjič, vrednost za bolnike, in četrtič, vrednost za zdravstveni sistem.«
V Novartisu se nenehno trudijo za optimizacijo svojih procesov. V primeru genskih in celičnih terapij to pomeni, da se skrajša čas od odvzema celic bolnikov do zdravljenja, saj s tem bolnikom s hujšimi boleznimi povečamo možnost uspešnega zdravljenja. Vendar pa, kot opozarja sogovornik, se lahko takega zdravljenja lotiš samo, če nasloviš natanko tisto, kar je narobe.
»Tu govorimo o najtežjih oblikah bolezni in personalizirani medicini, kjer osebni stik z bolnikom in čas igrata ključno vlogo. Ravno zato je naša zaveza bolnikom, da ves čas stremimo k optimizaciji proizvodnih procesov in s tem skrajšujemo čas od začetka proizvodnega procesa do trenutka, ko bolnik dobi zdravilo. S tem povečamo možnost uspešnega zdravljenja.« Uršič pravi, da je odgovornost posameznika, ko se zavedaš, da sodeluješ pri proizvodnji zdravila, ki je namenjeno določeni osebi, še toliko večja.
OB KAVI:
①Najpomembnejši izum v zgodovini človeštva? Pisava, ker je omogočila veliko bolj učinkovit prenos znanja in njegovo hrambo.
②Tri stvari, brez katerih si ne predstavljate življenja? Kot znanstvenik bi rekel hrana, kisik in zemlja, na kateri stojimo. Ampak saj nisem znanstvenik, zato bom odgovoril z vidika, kaj imam jaz rad. Potovanja, dobra hrana in poletje.
③Koga najbolj občudujete? Kogar koli, ki je za etična načela pripravljen izbrati tudi težjo pot v življenju.
④Katero knjigo imate trenutno na nočni omarici? Nobene. Nikoli nisem ravno užival v branju knjig. To izvira iz otroštva, ko sem imel precejšnje težave z branjem. Zdaj bi temu rekli disleksija, vendar ko sem bil jaz otrok, se s tem v šoli niso ukvarjali.
⑤Slovenija ali tujina? Zame je glede tega za zdaj to bolj kot ne odločitev, kam me pelje poslovna pot. V Sloveniji mi je dobro, ampak če me kakšna od prihodnjih priložnosti za učenje in izzive spet popelje v tujino, bom šel. Bomo videli.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se