Svet matematike, računalništva in financ je Miho Kebeta posrkal vase, ker je imel raje od učenja na pamet reševanje problemov, apliciranje znanja in povezovanje ved. Po letu študija medicine se je zato prepisal na informatiko v Maribor, od tam šel na izmenjavo v München, magisterij finančne matematike vpisal v Švici, opravil še polletno izmenjavo v Šanghaju in se vrnil v Zürich.

Zdaj v eni od mednarodnih švicarskih investicijskih bank dela kot trader – trgovalec. Določa vrednost izvedenim finančnim inštrumentom ter z njimi trguje. Podoba traderja danes je drugačna od tiste iz filma Volk z Wall Streeta z Leonardom DiCapriem v glavni vlogi, ampak je bliže podobi posameznika z doktoratom iz matematike in fizike v pisarniškem okolju, pojasni 27-letni sogovornik, ki prihaja iz Celja. »Klišeji iz 80. in 90. let o borznih posrednikih, ki služijo milijone in ne delajo nič, jedo steake, kričijo drug na drugega ter hodijo v striptiz klube, so zastareli.«


 

Vse, kar je mogoče, je avtomatizirano

Veliko borznih posrednikov je v zadnjih letih izgubilo službo, saj banke danes za isto opravljeno delo potrebujejo precej manj ljudi. Če je v 90. neko delo opravljalo sto trgovalcev, je danes za isto delo zadolženih pet ljudi. Vse, kar se da avtomatizirati, je avtomatizirano, pojasni Kebe. Ponavadi gre za tista dela, ki so že v osnovi bolj dolgočasna. »Na newyorški borzi NYSE ni več množice kričečih ljudi, ki ponujajo vsak svojo ceno, ampak le ogromno računalnikov, ki tiho brnijo in so povezani na posrednike različnih podjetij.«





V svetu financ so tako zaželeni kadri, ki imajo matematičen pogled in znajo programirati, obenem pa razumejo finance: ogromno je namreč problemov, ki zahtevajo globoko matematično oziroma inženirsko analizo in znanstveni pristop. Prav matematični problemi so zelo uporabni v financah. Igra rulete, blackjacka, pokra – vse to je matematična igra, ki se jo lahko prevede v matematični problem. V financah je veliko problemov, ki se jih da preslikati tudi na verjetnostno teorijo, pojasni sogovornik in ponazori s primerom. »Nizozemci uporabljajo tako imenovano teorijo ekstremalnih dogodkov, do katere so prišli iz nujnosti zaradi poplav. Izračunati so morali, kako visoke nasipe naj zgradijo, da voda ne bo poplavila. In kaj, če voda naraste tako visoko, kot še nikoli prej? Tu nastopi vprašanje, kako izračunati višino poplave, ki se še nikoli prej ni zgodila. To je teorija, ki se precej uporablja pri upravljanju finančnega tveganja za izračunavanje največjega borznega padca v enem dnevu. Ne moreš napovedati, lahko pa oceniš, kaj je bolj ali manj verjetno. Zraven pa podaš verjetnost, kako dobra je tvoja ocena – podobno kot vremenoslovci povedo, kako natančna je njihova napoved.«

Miha Kebe pravi, da se mora znati dober trgovalec hitro odzivati in ločevati pomembne stvari od nepomembnih. Odločitve mora sprejemati brez čustev. In kako zaposljiv je v Sloveniji kader z izobrazbo, kakršno ima sam? »Z matematično osnovo lahko še vedno delaš v IT-ju, v računalništvu, zavarovalnicah, programiraš spletne strani. Res pa je, da če se želiš ukvarjati s trgovanjem, imeti dostop do najnovejših tehnologij in informacij, premikati svetovne trge, delati z upravami multinacionalk in svetovnih privatnih bank, je tega v Sloveniji precej manj, saj je finančni sektor tu manjši.«


 

Kako novice vplivajo na premikanje trgov

Sogovornik, ki v tujini živi že šesto leto, je v magistrski nalogi (in članku, ki ga bosta z mentorjem objavila v kratkem) preučeval vpliv novic oziroma dogodkov na menjalni tečaj med evrom in ameriškim dolarjem. Algoritem zna iz tekstov razbrati, ali so pozitivni ali negativni za trge, ter na podlagi tega reagirati hitreje kot človek. »Takoj ko se pojavi neka informacija, lahko kupi ali proda delnice ali valuto. V raziskavi smo ugotovili, da se trg ne premakne takoj, ko se pojavi novica. Če algoritem reagira takoj ob objavi novice, lahko prehiti človeške trgovce. Ko je Mario Draghi leta 2012 (dolžniška kriza v Italiji, Grčiji) rekel, da bodo naredili vse za zaščito evra, se to v vrednosti evra ni odrazilo takoj. Trajalo je še nekaj časa, da je trg prepoznal, koliko je novica pomembna in kakšen vpliv ima na valuto.«

V svoji raziskavi je Kebe ugotovil tudi, da se trgi od finančne krize 2008 obnašajo drugače oziroma novice na trge vplivajo drugače. Ko se je zazdelo, da si je svet po svetovni krizi končno opomogel, se je pojavil koronavirus. »Trgi so na začetku pandemije močno padli, a so se hitro pobrali – pravzaprav dosegajo rekordne vrednosti. Obstaja veliko dobrih argumentov, da so delnice zdaj previsoko, da je trg pregret in mora pasti.« Razlika s krizo iz leta 2008 je ta, da imajo zdaj centralne banke še večji vpliv na vrednost delnic in delniške trge ter na to, ali bo kriza ali ne. Banke, države in vlade so zdaj hitreje reagirale, reševanje gospodarstva pa je bolj povezano s politiko. »Centralne banke tiskajo denar in kupujejo obveznice, da lahko imajo podjetja poceni dostop do denarja in lahko še naprej delujejo kot običajno.«
 

Na Kitajskem precej bolj tekmovalno

Mladi finančni matematik se za tujino ni odločil, ker mu študij tukaj ne bi mogel ponuditi dovolj širokega znanja, ampak zaradi želje po novih izkušnjah in ker se mu je za kariero zdelo koristno, da vsaj nekaj časa preživi v tujini. Največ mu je dal prav stik z različnimi kulturami. Priznava, da je drugače biti erasmus ali pa redni študent v tujini. »Pri rednem študiju je manj zabav, s kolegi se sicer dobivaš, ampak več v knjižnicah kot v klubih.« V Šanghaju, kjer je opravljal izmenjavo na eni od vodilnih finančnih fakultet v Aziji, se je kot belec počutil izpostavljenega, večkrat je bil zaradi tega pozitivno diskriminiran, opazil pa je, da je na Kitajskem okolje med študenti zelo tekmovalno. Večina jih je ob študiju delala še eno ali dve praksi, na predavanjih so bili nekateri tako izčrpani, da so spali, konkurenca je res velika in narediti želijo vse, da dobijo dobro službo. Situacija je precej bolj stresna kot v Evropi, navrže svoja opažanja.



Je pa že tam spletel povezave z ljudmi z vsega sveta, delo v mednarodnem okolju mu je zelo domače. Pojasni, da je v Zürichu veliko mednarodnih podjetij, kjer dela malo Švicarjev, veliko je kadra iz vsega sveta. Tudi zato večinoma vsa komunikacija poteka v angleščini. In če je bilo v Münchnu znanje nemščine zelo pomembno, je v Švici povsem lahko preživeti brez nje. »Nekateri tukaj prihajajo iz francosko ali italijansko govorečih kantonov, zato morda sploh ne govorijo nemško. Tudi na fakulteti in sestankih v službi ponavadi vprašajo, ali je v redu, da govorijo v švicarski nemščini, ki je precej drugačna od knjižne nemščine. Miha Kebe se še vsaj prihodnjih pet, deset let vidi v Švici, ker je zadovoljen z delom, ker se ima še veliko za naučiti in ker je zadovoljen tudi s kakovostjo bivanja.