Kopičenje slabega holesterola v LDL in nekaterih drugih lipoproteinov v žilni steni je ključni dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze, ki je vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni. Čeprav so na voljo učinkovita zdravila za zniževanje vrednosti holesterola v LDL, kar okoli 70 odstotkom bolnikov z ugotovljeno aterosklerozo ne uspe doseči s smernicami priporočenih ciljnih vrednosti. Tako pomeni velik napredek na tem področju odločitev evropske komisije, ko je decembra lani odobrila Novartisovo inovativno zdravilo inklisiran, ki je nov pristop k zdravljenju zvišanega holesterola v LDL in se aplicira le dvakrat na leto.
Da je veliko razlogov za pospešeno iskanje učinkovite preventive in novih možnosti za doseganje ter dolgotrajno vzdrževanje nizke vrednosti holesterola v LDL in preprečevanje ateroskleroze, potrjujejo tudi številke. Kljub siceršnjemu napredku v zdravstvu v zadnjih desetletjih so srčne in žilne bolezni še vedno daleč najpogostejši vzrok smrti; vsako leto po svetu zaradi tega umre 18 milijonov ljudi in po predvidevanjih strokovnjakov se bo to število do leta 2030 povečalo na skoraj 24 milijonov. Že danes tako vsako minuto zaradi miokardnega infarkta ali možganske kapi umre 34 ljudi. Zaradi bolezni srca in ožilja, ki so povezane z aterosklerozo, pa pri nas vsako leto potrebuje bolnišnično zdravljenje okoli deset tisoč ljudi.
Prikrita bolezen in njene pasti
Kot ugotavljajo v Združenju kardiologov Slovenije, imata kar dve tretjini zdravih odraslih zvišan holesterol, vendar so ljudje še vedno premalo seznanjeni s tem, kaj pomenijo zvišane vrednosti predvsem (nevarnejšega) holesterola, tistega v lipoproteinskih delcih nizke gostote oziroma LDL. Prikrite nevarnosti ne čutimo, zato kljub temu, da morda celo vemo, da je naš holesterol visok, človeka pogosto streznijo šele zapleti, ki so posledica nastanka oblog na žilnih stenah. In ti so lahko nenadni in usodni.
Velja torej spomniti, da je za aterosklerozo značilno kopičenje maščob, predvsem holesterola v LDL in vnetnih celic v stenah koronarnih in drugih arterij, kjer se tvorijo aterosklerotične lehe. Kot v zvezi s tem med drugim poudarja
dr. Miha Čerček, specialist kardiolog z UKC Ljubljana, so še posebej nevarni nestabilni aterosklerotični plaki, za katere je značilen zelo tanek vezivni pokrov, ki nakopičene maščobe in vnetne celice v steni arterij loči od krvi. Tanek vezivni pokrov zlahka poči, na primer ob nenadnem porastu krvnega tlaka ob telesnem naporu ali psihičnem stresu.
Pri taki rupturi pride maščobna sredica plaka v stik s krvjo, kar povzroči takojšnjo aktivacijo krvnih ploščic (trombocitov), ki se začnejo zlepljati. Nastane krvni strdek, ki lahko zelo hitro zamaši koronarno arterijo. Zaradi tega del srčne mišice ni več prekrvljen in lahko odmre, nastane miokardni infarkt, ki se lahko konča z usodnim zastojem srca. Če ima bolnik srečo in preživi, je njegova nadaljnja prognoza odvisna od tega, kolikšen del srčne mišice je odmrl. Pri obsežnem miokardnem infarktu praviloma pride do pešanja srca in bolnikova telesna zmogljivost je izrazito zmanjšana. Zdravljenje je usmerjeno predvsem v zniževanje serumske ravni holesterola LDL, s čimer se želi upočasniti nastajanje aterosklerotičnih plakov ter hkrati doseči stabilizacijo že nastalih.
Iskanje novih možnosti zdravljenja
Številnim bolnikom lahko v uravnavanju krvnega holesterola pomagajo zdravila. Zaradi svoje znanstveno široko utemeljene oziroma dokazane klinične učinkovitosti in varnosti so prva izbira v zdravljenju hiperholesterolemije zdravila iz skupine statinov. Na voljo so sicer še nekatere alternative oziroma zdravila za zdravljenje v kombinaciji s statini, ki pa so manj učinkovita. Kljub razpoložljivosti in široki dostopnosti zdravil za zniževanje vrednosti holesterola v LDL pa se je izkazalo, da ob uporabi temeljnih zdravil kar okoli dve tretjini bolnikov z ugotovljeno aterosklerozo ne uspe doseči s smernicami priporočenih ciljnih vrednosti holesterola v LDL. Tako strokovnjaki nenehno iščejo nove, bolj inovativne pristope k zdravljenju, predvsem za najbolj ogrožene bolnike.
Pred približno dvema desetletjema se je pozornost osredotočila na PCSK9, beljakovino, ki je vpletena v razgradnjo celičnih
receptorjev za LDL. Skoraj deset let je trajalo, da smo tudi za klinično rabo dobili zaviralce te beljakovine v obliki monoklonskih protiteles (bioloških zdravil), in še nekoliko dlje, da je bilo omogočeno najbolj inovativno zdravljenja s tako imenovano majhno interferenčno RNA. Inklisiran je prvo in edino odobreno zdravilo, ki znižuje vrednost holesterola v LDL z izkoriščanjem enega od sicer naravnih procesov, ki potekajo v telesu (RNA-interference). Registrirano in odobreno je za zdravljenje odraslih s primarno hiperholesterolemijo in mešano dislipemijo, ki imajo kljub zdravljenju z drugimi zdravili za znižanje ravni lipidov še zvišane vrednosti holesterola LDL v krvi.
Ključno dogajanje v jetrih
Jetra so osrednji organ za presnovo holesterola v človeškem telesu. V celicah tega organa nenehno potekata - praviloma uravnoteženo – njegova proizvodnja in razpošiljanje po telesu, po drugi strani pa tudi odstranjevanje iz krvi. Tako imajo jetra bistveno vlogo tudi pri uravnavanju vrednosti krvnega holesterola v LDL. To poteka tako, da jetra vežejo delce LDL in jih odstranjujejo iz krvnega obtoka. Zaradi sodobnega načina življenja, ki vključuje neustrezno prehrano, premalo gibanja in številne razvade oziroma nezdrav življenjski slog, odstranjevanje pogosto ni dovolj učinkovito za vzdrževanje priporočljive vrednosti holesterola LDL v krvi. Za nekatere posameznike je značilno, da njihov organizem - tudi neodvisno od načina prehranjevanja - proizvaja preveč holesterola.
Znanstveniki so v povezavi z uravnavanjem holesterola v LDL in receptorji za LDL na jetrnih celicah ugotovili, da pri njihovi razgradnji sodeluje posebna beljakovina (imenovana PCSK9), ki nastaja v jetrih in prek povečane razgradnje receptorjev moti odstranjevanje delcev LDL iz krvnega obtoka. Ugotovili pa so tudi, da je mogoče nastajanje teh (in drugih) beljakovin v telesu na zelo specifičen način uravnavati prek mehanizma RNA-interference. Prepoznava tega mehanizma je med drugim omogočila razvoj novega zdravila inklisirana, ki v obliki majhne interferenčne RNA deluje selektivno v jetrnih celicah. Deluje torej drugače kot druga zdravila, namenjena zdravljenju zvišanih vrednosti holesterola, saj preprečuje nastajanje beljakovine PCSK9 v jetrih, s čimer prek zvečanega števila receptorjev na jetrnih celicah poveča njihovo učinkovitost pri odstranjevanju holesterola v obliki LDL oziroma slabega holesterola iz krvnega obtoka.
Le dve injekciji na leto
Poleg drugačnega načina delovanja je drugačno tudi odmerjanje. Po dveh začetnih odmerkih zdravila s podkožno injekcijo v razmiku treh mesecev prejemajo bolniki pozneje zdravilo le dvakrat na leto. Kot pojasnjuje kardiolog
prof. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike UKC Ljubljana, so to novo obliko zdravljenja za prvih nekaj bolnikov uvedli pri nas konec junija. Po odobritvi zdravila na evropski agenciji za zdravila ga je Slovenija – kot tretja država na svetu, za Avstrijo in Nemčijo – z donacijo prejela za 30 bolnikov, od katerih jih bo predvidoma 15 zdravljenih v ljubljanskem kliničnem centru. Zdravilo je sicer trenutno pri nas še v postopku za razvrstitev na listo zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev.
V Sloveniji so novo obliko zdravljenja za prvih nekaj bolnikov uvedli konec junija, je povedal prof. Zlatko Fras, kardiolog in strokovni direktor interne klinike UKC Ljubljana. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kako pomembna so vsa, tudi inovativna prizadevanja za zniževanje zvišanih vrednosti holesterola v LDL, so potrdile obsežne mednarodne raziskave. Pokazale so, da so pred aterosklerozo in njenimi škodljivimi posledicami za srce in žilje verjetno varni le tisti, pri katerih vrednost holesterola v LDL ne presega 1,5 mmol/l. Takšne vrednosti so brez zdravljenja z zdravili težko dosegljive, še težje jih je vzdrževati na dolgi rok. Omenjeno novo zdravilo je učinkovito zaradi specifičnega in ciljanega delovanja v jetrnih celicah, prof. Fras pa dodaja izsledke dosedanjih kliničnih raziskav, ki so dokazale povprečno dolgoročno znižanje holesterola v LDL za 50 do 60 odstotkov. Podobno ugodne izkušnje imajo v Avstriji, kjer je to inovativno zdravilo od začetka letošnjega leta prejelo že nekaj deset pacientov.
Glede na način odmerjanja novega zdravila, z le dvema odmerkoma na leto, pričakujejo, da bo boljša tudi adherenca, to je dejavno sodelovanje bolnika pri zdravljenju, ki ob trenutno dostopnih načinih zdravljenja pogosto ni tako, kot bi si želeli. Prof. Fras omenja raziskave, ki kažejo, da številni bolniki zdravil proti povišanemu holesterolu (zlasti tistih, ki jih je treba zaužiti vsak dan) ne uživajo redno oziroma tako, kot so jim bila svetovana in predpisana. Mnogi jih, iz različnih razlogov, med drugim, ker statinov ne prenašajo dobro, najpogosteje še pred koncem prvega leta opustijo.
Kljub temu Fras poudarja, da so statini še naprej temeljna in ključna oblika zdravljenja škodljivo zvišanih vrednosti slabega holesterola v LDL. V Sloveniji se z uveljavljenimi zdravili za zniževanje holesterola v LDL zdravi okoli 200 tisoč bolnikov. Za tiste, pri katerih na ta način in z drugimi ukrepi ni mogoče doseči želenega znižanja oziroma jim statini res ne ustrezajo, bo med drugim na voljo omenjena nova možnost zdravljenja.
Ciljne vrednosti skupnega holesterola v krviZnani sta dve obliki holesterola, prva je LDL, kar je kratica angleškega opisa »low-density lipoprotein« oziroma lipoprotein majhne gostote. Ker se kopiči v žilnih stenah in postopoma oži svetlino ter ovira pretok krvi, mu upravičeno pravimo slabi oziroma škodljivi holesterol. Na boljšem glasu je dobri ali zaščitni holesterol oziroma holesterol v HDL (»high-density lipoprotein«), saj skrbi za to, da iz žilnih sten odstranjuje slabega. Delci HDL namreč prevzemajo holesterol iz delcev LDL in jih odnašajo v jetra, kjer se odstranjuje iz krvi. Tako je razumljiv cilj, da naj bi bilo škodljivega holesterola v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več.
Tako kot holesterol v LDL veljajo za potencialno škodljive tudi trigliceridi, ki se v organizmu hitro skladiščijo in večajo prav tako škodljive maščobne zaloge.
Ciljne oziroma priporočene vrednosti skupnega holesterola v krvi pri zdravem odraslem človeku so pod 5 milimolov na liter (mmol/l), vrednost holesterola v LDL naj bo vsaj pod 3 mmol/l, idealno pa bi bilo, če ne bi presegala 1,5 mmol/l. Vrednost (zaščitnega) holesterola v HDL naj bi bila vsaj nad 1,1 mmol/l pri moških in nad 1,3 mmol/l pri ženskah. Tudi trigliceridi naj ne bi presegali vrednosti 1,7 mmol/l. Pri bolnikih z različnimi spremljajočimi stanji, kot so sladkorna ali kronična ledvična bolezen, stanje po srčnem infarktu ali možganski kapi, pa so želene vrednosti holesterola v krvi še bistveno nižje; vrednost skupnega naj ne bi presegala 4 mmol/l, holesterola v LDL pa naj bi bilo manj kot 1,4 mmol/l. Skratka, prvi opozorilni znak je pri zdravem človeku izmerjena vrednost nad 5 milimolov skupnega holesterola na liter krvi, vrednosti nad 7,9 mmo/l pa že kažejo na zelo hudo hiperholesterolemijo in resno grožnjo organizmu.
Z ozaveščanjem nad prikrito nevarnost
Zaradi tesne povezave med vrednostmi 'slabega' holesterola v LDL ter boleznimi srca in žilja, kardiologi vztrajno opozarjajo na pomen zgodnjega odkrivanja in obvladovanja povečanih vrednosti krvnih maščob. »Preprečevanje bolezni, ki se je ne zavedamo, pa je zahtevno tako za posameznike z zvišanim holesterolom kot za stroko. Zahteva namreč opolnomočeno skrb za lastno zdravje z dolgotrajnimi, vztrajnimi spremembami življenjskega sloga in po potrebi z zdravljenjem z zdravili«, poudarja
prof. dr. Borut Jug, specialist kardiolog iz UKC Ljubljana. Kot še dodaja, holesterola v preventivni medicini nikoli ne obravnavajo samega zase, ampak skupaj s številnimi drugimi dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja, kot so kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, stres in neugodne socialne okoliščine. Ob tem je treba tudi spomniti, da je ista vrednost holesterola v LDL, na primer 3 mmol/l, za telesno aktivnega 40-letnika neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva in terja hitro ukrepanje. Zato je tako izjemno pomembno, da ljudje poznajo svoje vrednosti 'slabega' holesterola in možnosti za njegovo obvladovanje.
Komentarji