Neomejen dostop | že od 9,99€
Zelo pogosto uporabljam različne fotoreaktorje. Te zelo preproste naprave so pravzaprav zgolj hlajene sveteče diode (LED), s katerimi pri delu osvetljujem reakcijske zmesi. Zaradi njihovih barv je laboratorij vedno lepo osvetljen.
Najti poskušam nove metode v organski sintezi, ki vključujejo osvetljevanje reakcijskih zmesi. Molekule namreč svetlobo absorbirajo, pri tem pa postanejo bolj reaktivne. Na ta način lahko v mnogih primerih enostavneje sintetiziramo določene spojine kot z drugimi metodami.
Ker osnovne zakonitosti, ki jih znanost išče, opisujejo svet, kakršen je. Zaradi neprecenljivih trenutkov, ko na podlagi znanstvenih dognanj razumeš ali uspešno predvidiš naslednji korak svojih raziskav. Čeprav je znanost še prepogosto prikazana v slabi luči, mi bo sam pojem znanosti vedno blizu, kljub morebitnim človeškim napakam, ki bi ji kvarile ugled.
Temeljne raziskave v organski sintezi so namenjene razvoju učinkovitih metod za pripravo raznovrstnih spojin s čim manjšim negativnim vplivom na okolje. Te spojine so nato izhodišče za mnoge druge veje kemije in znanosti, kot so biokemija, materiali, farmacija in medicina. Pričakujem, da bodo metode, ki jih razvijam, temelj za mnoge nadaljnje raziskave, tudi aplikativne.
Že v otroštvu me je vedno zanimalo, kako deluje narava okrog mene. S takšnimi vprašanji bi se lahko usmeril v marsikatero vejo znanosti, a sem že zgodaj ugotovil, da me najbolj zanima kemija, spremembe na molekularni ravni, ki so navsezadnje vzrok za večino bioloških sprememb. V osnovni in srednji šoli sem se navdušil tudi nad kemijskimi eksperimenti, pa ne le nad zabavnimi, ki jih navadno kažemo na demonstracijah, temveč nad dejstvom, da lahko z ustreznim znanjem pretvarjam snovi med seboj kot alkimisti v srednjem veku.
Rad kuham in pečem kompleksne jedi in sladice. Uživam v igranju zapletenih družabnih iger, ki jih včasih tudi sam izdelam.
Le ena lastnost verjetno nikoli ni dovolj, če bi moral izbrati eno, pa je to nepristranskost do rezultatov. Torej da ne dopustiš, da bi predvidevanja, prepričanja ali mnenja, tako lastna kot druga, vplivala na podatke in rezultate.
Predvsem glede na trenutne težave v energetiki bi rekel, da bo najpomembnejše odkritje ravno na tem področju, kot so na primer ekonomične visokozmogljive baterije, če bo do njega sploh prišlo. Poleg rasti cen, ki trenutno bremeni populacijo, bodo oziroma so že težave, povezane z globalnim segrevanjem, vidne v času našega življenja.
Prvi, intuitivni odgovor bi bil seveda: »Ja!«, a bi se po kratkem razmisleku verjetno odločil drugače, saj praktičnega vidika svojega potovanja na Mars v naslednjih 30 letih ne vidim, mesto turista pa bi raje prepustil kakšnemu znanstveniku, ki bi s svojim področjem lahko v tem primeru več pripomogel k znanosti kot jaz.
Če hočemo daljno prihodnost sploh doseči, je najprej treba premagati trenutno krizo. Najbolj se strinjam s pogledom, da je staviti ves denar na enega konja zelo nevarno, saj se lahko znajdemo v situaciji, ko se naložba v en vir ne bi obrestovala. Predvsem kombinacija jedrske energije z obnovljivimi viri se mi zdi zaenkrat dobra rešitev za obvladovanje emisij in opustitev fosilnih goriv. V situaciji, v kateri smo se znašli, tako raje ne bi stavil, ampak bi imel več želez v ognju.
Najraje z enim izmed največjih imen organske kemije, ki še vedno aktivno raziskujejo, saj bi se veselil morebitnega sodelovanja, ki se velikokrat začne na pijači.
Znanstvene vsebine, ki so najbolj berljive, poljudne in zanimive, so marsikdaj tudi najmanj verodostojne, kljub dobrim namenom avtorjev. Za videe o znanosti, ki si jih radi ogledamo zaradi zanimivih dejstev, priporočam Kurzgesagt. Če vas zelo zanima kakšna specifična veja znanosti, vam priporočam najosnovnejše branje programa prvega letnika ustrezne fakultete. Žal je znanost na prvi pogled velikokrat suhoparna in nerazburljiva, a se vseeno poskusite izogniti pompoznim naslovom. Če ste pri volji za kaj bolj razburljivega, pa priporočam dobro fantastiko, kjer ni bojazni, da bi jo jemali resno.
V večini laboratorijev ni pomivalnega stroja. Vsak delavnik se tako konča z dolgotrajnim umivanjem erlenmajeric in steklenih bučk.
———
Dr. Nejc Petek dela na katedri za organsko kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Nedavno je za svoje raziskovalno delo prejel veliko Krkino nagrado.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji