Znanost je razumeti znanost

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje delo je usmerjeno v razvoj in vrednotenje novih farmacevtskih formulacij z biološkimi zdravilnimi učinkovinami. Ali povedano bolj razumljivo, delujem na področju, ki vodi k nastanku bioloških zdravil. Formulacije so namreč osnova raziskovalnega dela, ko pa katera ugleda luč sveta, takrat govorimo o zdravilu v pravem pomenu besede.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Kakorkoli v mislih obračam zgodbo, vselej pridem do spoznanja, da najpogosteje uporabljam laboratorijsko tehtnico. Poudarek: v službenem času, kajti doma je uporaba tehtnice strogo prepovedana (nasmeh). Sicer pa največ časa preživim še z instrumentom, ki ga imenujemo liofilizator in bi ga bolj razumljivo poimenovala zamrzovalnik-grelnik.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je brez konca. Po vsakem »zato«, ko človek že misli, da je znanost premagal, vedno sledi nov »zakaj«. In krog se nikoli ne prekine. V tem je čar. Pri znanosti me navdihuje, da s svojim delom in izkušnjami sčasoma le odkrijem nekaj novega, pomembnega. Veseli me, da številnim poskusom pa tudi neuspehom sledi svetel kamenček, ki prispeva v mozaik slovenske znanosti in nosi delček mene. V dvoboju z znanostjo ne bom nikoli zmagovalka, sem pa vesela, da jo lahko vedno znova spoznavam in odkrivam neodkrito.

Člani znanstvene skupnosti smo prijatelji in zavezniki

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upoštevajoč, da delujem na polju farmacije, je moje osebno in strokovno vodilo le eno, in sicer skrb za sočloveka. Vedno in povsod. Vsak laboratorijski eksperiment je v mislih usmerjen k bolniku. Do njega seveda vodi zelo dolga pot in le res redkokatera pot ali ideja sploh doživita epilog. A tiste, ki ga, spreminjajo svet in oblikujejo posameznika. Če sem natančna, so biološka zdravila namenjena zdravljenju cele vrste bolezni, še zlasti rakavih obolenj, ki so bile pred pojavom teh zdravil praktično neozdravljive ali pa zelo težko ozdravljive.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

V obdobju otroštva bi v naših koncih tistega, ki ves čas nekaj sprašuje, imenovali za firbca. In dejansko sem iz slednjega postala znanstvenica. Znanost me je, čeprav nevede, kaj to sploh je, zanimala že od mladih nog, ko so me navduševali ljudje v beli halji in oddaja Male sive celice.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Obožujem potovanja, sprehode v naravi in druženje z družino in prijatelji. Obožujem vse, kar je povezano z vodo, morjem. Ko najdem miren kotiček, z veseljem preberem kakšno knjigo, rada obiskujem tudi gledališče.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Če je vprašanje v ednini, potem je to vztrajnost. Sicer pa gre za mešanico lastnosti, med katerimi bi postavila v ospredje potrpežljivost, sodelovanje v skupini in sprejemanje neuspeha, ki se, nikoli ne reci nikoli, lahko obrne v vaš največji uspeh.

Molekula DNK je kot škatla lego kock

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Težko bi izbrala samo eno odkritje. Prepričana pa sem, da bi nekaj več medsebojnega spoštovanja in empatije ter kakšen dan ali trenutek več, ko »ne delamo nič« in se osredotočimo nase in na svojo družino, gotovo pripomoglo k prelomnemu odkritju oziroma spoznanju. Zame je slednje tudi spoznanje, da je življenje nekaj najlepšega, a obenem najtežjega.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Absolutno. Toda obvezno skupaj s svojo družino in prijatelji. In to z enosmerno karto, brez telefona.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Če bomo lahko živeli na Marsu, kot navaja prejšnje vprašanje, računam na to, da so tam vsi znani in neznani viri še nedotaknjeni, tako da se nimamo česa bati. Če se vrnem na realna tla, pa stavim na obnovljive vire, v najširšem pomenu besede.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z vsemi. Prepričana sem, da bi imel prav vsak veliko dobrih nasvetov, v primeru, da bi hotel tudi raziskovati z mano, bi nastali raziskovalni članek zagotovo prišel v revijo Nature, pa tudi Nobelova nagrada bi že imela znano prejemnico. Sicer mi je zelo zanimivo življenje in delovanje Marie Skłodowske Curie, ki je za znanost žrtvovala svoje življenje.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Začnimo s Firbcologi, ki na zelo zanimiv način prikažejo marsikatero vejo znanosti, nadalje pa vsekakor Ugriznimo znanost, Od genov do zvezd, obisk Hiše eksperimentov, ogled filma Igra imitacije, ki prikazuje zgodbo o Alanu Turingu. Obenem najdemo številne navdihujoče zgodbe slovenskih znanstvenikov in znanstvenic v dokumentarnih oddajah Spomini, kot na primer pričevanje znane slovenske kemičarke Aleksandre Kornhauser Frazer, priporočam pa tudi knjigo slovenskega nobelovca Friderika Pregla Kvantitativna organska mikroanaliza.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Če se osredotočim na celotno polje farmacije, vas bo mogoče presenetilo tole. Ste vedeli, da začetki razvoja in uporabe kokakole segajo na področje farmacije? Izumitelj te pijače je namreč farmacevt John Pemberton, ki jo je zaradi vsebnosti kokaina, s katerim si je lajšal bolečine, označil za zdravilo.