S spreminjanjem človeške mikrobiote do zdravja

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje pri delu uporabljam bakterije, delo pa obsega procese njihovega spreminjanja, gojenja, spodbuditve izražanja proteinov in njihovo karakterizacijo. Šele po pripravi bakterij pridejo na vrsto tudi različni instrumenti, kot so mikroskop, pretočni citometer in drugi biokemični instrumenti.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Osnovno področje mojega raziskovanja je farmacevtska biotehnologija in vključitev orodij, ki jih ponuja, v pripravo biotehnološko spremenjenih mlečnokislinskih bakterij. Na bakterijski površini izražamo rekombinantne proteine, nato pa preverjamo, koliko so izraženi in ali so funkcionalni. Osredotočamo se predvsem na protivnetne proteine, s katerimi bi lahko lajšali vnetje v črevesju. Glavni namen moje doktorske disertacije pa je bil razvoj mlečnokislinskih bakterij s tarčnimi proteini na površini, ki se ciljano vežejo na tumorske antigene, značilne za kolorektalnega raka. Ciljana vezava tarčnih proteinov na več tumorskih celičnih linij odpira nove možnosti zdravljenja raka, kjer se terapevtski protein dostavi na mesto delovanja brez vpliva na zdrave celice.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je zelo raznolika, nikoli dolgočasna in ponuja številne priložnosti za nabiranje novega znanja in premagovanje izzivov, ki ob rešitvi prinesejo svojevrstno zadoščenje in motivacijo za še bolj zagnano in poglobljeno raziskovalno delo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

V našem telesu je več mikroorganizmov kot človeških celic, raziskovanje vpliva spremenjenih mikroorganizmov in njihovih metabolitov na bolezenska stanja se mi zdi še posebej zanimivo. Že od nekdaj verjamem, da lahko s spreminjanjem človeške mikrobiote pomembno vplivamo na splošno počutje in razvoj bolezni. Tako bi lahko dosegli večjo kakovost življenja ljudi, izboljšave pri zdravljenju bolezni, za katere še ne poznamo učinkovitih terapevtskih pristopov, hkrati pa prispevali k večji učinkovitosti že uveljavljenih terapij.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

V zadnjem letniku študija, ko sem prvič začela s praktičnim raziskovalnim delom v okviru magistrske naloge.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Raziskovalno življenje rada uravnotežim s preživljanjem prostega časa na prostem, kot navdušeno plesalko salse pa me z energijo napolnijo tudi plesni večeri.

Znanost je razumeti znanost

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vztrajnost, potrpežljivost, delavnost in komunikativnost – velikokrat sodelovanje z raziskovalci z drugega področja privede do oblikovanja novih idej.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Menim, da bo velik napredek v znanosti in tudi v vsakdanjem življenju prinesla implementacija umetne inteligence.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, že na našem planetu je precej lepih kotičkov.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Mislim, da se moramo osredotočiti na uporabo obnovljivih virov energije, ki bodo čim manj obremenjevali okolje.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Več jih je, tako s sodelavci z lastnega odseka kot tudi z raziskovalci z drugih področij. Pogovori ob kavi pogosto vodijo v povezovanje znanja in s tem hitrejše pridobivanje idej in uspešnejše reševanje izzivov.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam prebiranje znanstvenih novic, ki jih vsakodnevno objavlja Nature briefing, ker tako dobimo kratek in jedrnat vpogled v aktualne novice in mnenja z različnih področij.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Bakterije imajo na naš organizem velik vpliv, patogene lahko močno poslabšajo bolezenska stanja, koristne pa zavrejo slabšanje bolezni, celo progresijo raka. Kako pomembni so mikroorganizmi, se čedalje bolj zavedamo, do leta 2030 naj bi bilo skoraj 80 odstotkov zdravil usmerjenih v mikrobiom.