Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Vgrajevanje mikroskopskih laserjev v celice

Matjaž Humar se ukvarja z biofotoniko, natančneje, v organizme vgrajuje različne fotonske naprave.
Matjaž Humar FOTO: Osebni Arhiv
Matjaž Humar FOTO: Osebni Arhiv
15. 12. 2022 | 06:00
4:15

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Že dolgo me veseli delo z laserji in opazovanje skozi mikroskop. Mikroskopov in laserjev imamo v laboratoriju kar nekaj. Žal pa zadnje čase kot vodja laboratorija večino časa preživim pred računalniškim zaslonom, medtem ko zabavno eksperimentalno delo večinoma opravljajo drugi člani raziskovalne skupine.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V našem laboratoriju se ukvarjamo z biofotoniko – to je uporaba svetlobe (fotonov) na področju biologije. Natančneje, v organizme vgrajujemo različne fotonske naprave. Leta 2015 smo kot prvi na svetu vgradili mikroskopski laser v živo človeško celico. To delo nadaljujemo in poskušamo celične laserje uporabiti za proučevanje procesov znotraj celic in živih organizmov. Ti mikroskopski laserji so uporabni tudi kot nekakšne črtne kode, kar omogoča, da prepoznamo posamezne celice in jim sledimo.

Zakaj imate radi znanost?

Ker dopušča veliko inovativnosti in s tem omogoča uresničevanje najbolj norih idej.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

V našem laboratoriju razvijamo nove metode za proučevanje procesov v živih organizmih, kar posredno pripomore tudi k boljšemu poznavanju bolezni in s tem v prihodnosti razvoja novih diagnostičnih metod in navsezadnje zdravljenja.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Že zelo zelo zgodaj. V drugem razredu osnovne šole so me vprašali, kaj bi bil po poklicu, in sem odgovoril, da znanstvenik. Od takrat se to ni spremenilo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Čim več časa poskušam preživeti na prostem, tako da se ukvarjam z različnimi športi, kot so spust z gorskim kolesom (downhill), smučanje, surfing in jadranje. Pravijo, da zbranost, ki je potrebna pri adrenalinskih športih, pripomore tudi k boljšemu fokusu pri delu.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Predvsem radovednost in razmišljanje zunaj ustaljenih okvirov, kar lahko privede do revolucionarnih idej.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da bo to trenutek, ko bodo računalniki presegli človeško inteligenco. To ne bo spremenilo samo znanstvenega in tehnološkega razvoja, ampak eksistenco človeštva samega.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Samo če bi bila na voljo povratna karta.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vsekakor bi stavil na jedrsko energijo, kratkoročno z razvojem varnejših in čistejših klasičnih reaktorjev, dolgoročno pa fuzijskih.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Richardom Feynmanom, ki ni bil samo izjemen teoretični fizik, ampak tudi vsestranski znanstvenik in odličen pedagog.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Gotovo se šalite, gospod Feynman!.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda to, da lahko naredimo laserje, ki so stokrat manjši od debeline človeškega lasu in torej tudi manjši od človeških celic.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine