Neomejen dostop | že od 9,99€
Že dolgo me veseli delo z laserji in opazovanje skozi mikroskop. Mikroskopov in laserjev imamo v laboratoriju kar nekaj. Žal pa zadnje čase kot vodja laboratorija večino časa preživim pred računalniškim zaslonom, medtem ko zabavno eksperimentalno delo večinoma opravljajo drugi člani raziskovalne skupine.
V našem laboratoriju se ukvarjamo z biofotoniko – to je uporaba svetlobe (fotonov) na področju biologije. Natančneje, v organizme vgrajujemo različne fotonske naprave. Leta 2015 smo kot prvi na svetu vgradili mikroskopski laser v živo človeško celico. To delo nadaljujemo in poskušamo celične laserje uporabiti za proučevanje procesov znotraj celic in živih organizmov. Ti mikroskopski laserji so uporabni tudi kot nekakšne črtne kode, kar omogoča, da prepoznamo posamezne celice in jim sledimo.
Ker dopušča veliko inovativnosti in s tem omogoča uresničevanje najbolj norih idej.
V našem laboratoriju razvijamo nove metode za proučevanje procesov v živih organizmih, kar posredno pripomore tudi k boljšemu poznavanju bolezni in s tem v prihodnosti razvoja novih diagnostičnih metod in navsezadnje zdravljenja.
Že zelo zelo zgodaj. V drugem razredu osnovne šole so me vprašali, kaj bi bil po poklicu, in sem odgovoril, da znanstvenik. Od takrat se to ni spremenilo.
Čim več časa poskušam preživeti na prostem, tako da se ukvarjam z različnimi športi, kot so spust z gorskim kolesom (downhill), smučanje, surfing in jadranje. Pravijo, da zbranost, ki je potrebna pri adrenalinskih športih, pripomore tudi k boljšemu fokusu pri delu.
Predvsem radovednost in razmišljanje zunaj ustaljenih okvirov, kar lahko privede do revolucionarnih idej.
Mislim, da bo to trenutek, ko bodo računalniki presegli človeško inteligenco. To ne bo spremenilo samo znanstvenega in tehnološkega razvoja, ampak eksistenco človeštva samega.
Samo če bi bila na voljo povratna karta.
Vsekakor bi stavil na jedrsko energijo, kratkoročno z razvojem varnejših in čistejših klasičnih reaktorjev, dolgoročno pa fuzijskih.
Z Richardom Feynmanom, ki ni bil samo izjemen teoretični fizik, ampak tudi vsestranski znanstvenik in odličen pedagog.
Knjigo Gotovo se šalite, gospod Feynman!.
Morda to, da lahko naredimo laserje, ki so stokrat manjši od debeline človeškega lasu in torej tudi manjši od človeških celic.
———
Doc. dr. Matjaž Humar deluje na Institutu Jožef Stefan, kjer na Odseku za fiziko trdne snovi vodi laboratorij za biointegrirano fotoniko, na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in nanocentru CENN.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji